Vladislav I. Herman

Vladislav I. Herman
Vojvoda Poljske
Vladanje	1079–1102
Predhodnik	Boleslav II. Velikodušni
Naslednik	Boleslav III. Krivusti
Rojstvo	ok. 1044 Poljska
Smrt	4. junij 1102 (star 58 let) Plock, Poljska
Pokop	stolnica Blažene device Marije Mazovske, Plock, Poljska
Zakonci	Kristina Pravdzivecka ? Judita Češka Judita Švabska
Potomci več...	Zbignjev Boleslav III. Neža Quedlinburška
Rodbina	Pjasti
Oče	Kazimir I. Obnovitelj
Mati	Marija Dobronega
Religija	rimskokatoliška

Vladislav I. Herman (poljsko Władysław I Herman) je bil od leta 1079 do svoje smrti vojvoda Poljske, * ok. 1044, † 4. junij 1102, Plock, Poljska.

Borba za prestol

Vladislav I. Herman je bil sin poljskega vojvode Kazimirja I. in Marije Dobronege Kijevske. Leta 1079 je vodil upor poljske visoke aristokracije proti svojemu starejšemu bratu, kralju Boleslavu II.. Vladislavu Hermanu je uspelo vreči kralja s prestola in zasesti njegov prestol.

V nasprotju s svojimi predhodnikom Vladislavom I. ni bil nasilen in avtoritativen vladar in se je v celoti podredil diktatu visoke aristokratije. Stremel je k mirnim odnosom s Svetim rimskim cesarstvom in bil celo pripravljen odpovedati se neodvisnosti poljske države, s trudom pridobljeni med vladanjem njegovega predhodnika. Vladislav Herman ni prejel kraljevega naslova in ves čas svojega vladanja vladal kot vojvoda Poljske.

Na zunanjepolitičnem področju ni bil uspešen. Vsi njegovi pohodi v zahodno Pomorjansko so se končali s polomom, ker je zaradi razdrobljenosti provincialne aristokracije na pohodih uporabljal samo vojsko iz obmejnih provinc. On sam je bil pod velikim vplivom poljskega vojvode Seceha.

V državi so se pojavile separatistične težnje, najmočnejše v Šleziji, kjer se je na čelo meščanske aristokracije postavil njegov starejši sin Zbignjev. Zbignjev je s podporo češke vojske leta 1092 zasedel Vroclav in ustvaril v Šleziji polneodvisno vojvodino. Vojvodi Secehu, zastopniku interese centralne oblasti, se je uspelo spraviti s Čehi in leta 1096 razbiti Zbignjeva.

Vladislav Herman je leta 1097 Zbignjevu predal del Velikopoljske, mlajšemu sinu Boleslavu III. pa Šlezijo. Sam je obdržal položaj velikega vojvode in poveljnika poljske vojske in vodil zunanjo politiko in državno upravo. Že leta 1098 se je začela vojna med njim in njegovima sinovoma. Zbignjevu in Boleslavu je uspelo razbiti vojsko njunega očeta in ga leta 1099 prisiliti k novi delitvi države. Zbignjevu je bil dodeljen del Velikopoljske, vključno z Gnieznom, Kujavijo, Lečico in Sieradzom, Boleslavu pa Malopoljska s Krakovom. Vladislavu Hermanu je ostala samo Mazovija. Vojvoda Seceh, vodja centralistične stranke je bil odstavljen.

Zakonske zveze in otroci

Vladislav Herman je imel pred prihodom na položaj vojvode razmerje z malo znano Przeclavo, katere poreklo ni znano. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bila njegova priležnica, drugi pa so prepričani, da je bila žena. Ker je bila poroka, če sploh, sklenjena po poganskih običajih, je Cerkev ni priznala. Leto pred Vladislavovo zasedbo položaja vojvode je Przeclava umrla ali bila zavrnjena. V tej zvez je bil rojen sin

• Zbignjev (ok. 1070/1073 – ok. 1112/1114), ki je veljal za nezakonskega.

Leta 1080 se je Vladislav poročil z Judito (okoli 1056 – 1086), hčerko Vratislava II. Češkega. Z njo je imel sina, vojvodo

• Boleslava Krivoustega (1086 - 1138).

Leta 1089 se je Vladislav poročil z Judito (1054–1105), hčerko cesarja Henrika III. in vdovo ogrskega kralja Salomona. Z njo je imel hčerke

• Sofijo (ok. 1089 – pred 12. majem 1112), poročeno v volinskim knezom Jaroslavom Svetopolkovičem, sinom Svjatopolka II. Kijevskega,
• Nežo (ok. 1090 –29. december 1127), opatinjo samostana v Quedlinburgu (1110) in Gandersheimu (1111),
• verjetno Adelajdo (ok. 1091 – 25./26. marec 1127), poročeno z mejnim grofom Diepoldom III. Vohburškim, in
• hčerko z neznanim imenom (ok. 1092 – pred. 1111), poročeno s poljskim mogotcem.

Sklici

Vladislav I. Herman Pjasti Rojen: ok. 1044 Umrl: 4. junij 1102
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Boleslav II.	Vojvoda Poljske 1079–1102	Naslednik:  Zbignjev in Boleslav III.