Vinci, Toskana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vinci
Comune di Vinci
Panorama Vincija
Panorama Vincija
Vinci se nahaja v Italija
Vinci
Vinci
Geografski položaj v Italiji
43°46′59.99″N 10°55′0.01″E / 43.7833306°N 10.9166694°E / 43.7833306; 10.9166694Koordinati: 43°46′59.99″N 10°55′0.01″E / 43.7833306°N 10.9166694°E / 43.7833306; 10.9166694
DržavaZastava Italije Italija
DeželaToskana
Metropolitansko mestoMetropolitansko mesto Firenze (FI)
FrazioniAnchiano, Apparita, Badia a Passignano, Burrino, Collegonzi, Faltognano, La Stella, Mercatale, Orbignano, Petroio, Piccaratico, Salvino, San Donato, San Pantaleo, Santa Lucia, Sant'Amato, Sant'Ansano, Sovigliana, Spicchio, Toiano, Vitolini
Upravljanje
 • ŽupanGiuseppe Torchia
Površina
 • Skupno54 km2
Nadm. višina
97 m
Prebivalstvo
 (30. november 2016)
 • Skupno14.579
 • Gostota270 preb./km2
DemonimVinciani
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
50059
Klicna koda0571
Zavetniksv. Andrej
Spletna stranwww.comune.vinci.fi.it

Vinci (italijansko [ˈvin.tʃi]) je mesto - uradno città[1] - in občina metropolitanskega mesta Firenze v italijanski deželi Toskana. Rojstni kraj renesančnega polimata Leonarda da Vincija leži tik pred mestom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vinci se prvič omenja v 11. stoletju.[2] Mesto je bilo v lasti družine Guidi do 12. avgusta 1254, nato pa ga je zavzela republika Firence in razglasila za občino.[3] Po bitki pri Montapertiju leta 1260, ko so bile Firence poražene, so Guidi spet prevzeli oblast v mestu, vendar so leta 1273 Vinci prodali nazaj v Firencam.[4] Leta 1315 se je prebivalstvo dvignilo proti firenškim gospodarjem pod vodstvom Uguccione della Faggiola, vendar so mesto ponovno zasedli aprila 1316. Vincijev prvi statut je bil pripravljen leta 1383.

Po teritorialni reformi Leopolda II. leta 1774 je Vinci pripadal Cerretu Guidi, po francoski okupaciji je kraj leta 1814 spet postal samostojna občina. Predsednik Luigi Einaudi je 15. julija 1954 zaradi njegove zgodovinske pomembnosti kraj razglasil za mesto. Leta 1961 je direktor in častni občan Friedrich Vordemberge ustanovil zunanji atelje za študente umetnosti v tovarnah v Kölnu, ki so obstajale do leta 1971.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Museo Leonardiano, muzej Leonarda da Vincija. V tem muzeju so prikazani nekateri izumi, ki so zapisani v Leonardovih zvezkih.
  • Casa Natale di Leonardo, rojstna hiša Leonarda da Vincija, ki leži približno 3 km severovzhodno od Vincija v obrobju mesta Anchiano.[5] V hiši je nekaj reprodukcij njegovih risb.
  • Castello dei Conti Guidi, grad v središču vasi, imenovan tudi Castello della Nave (ladijski grad), je bil zgrajen okoli leta 1000 in je od leta 1919 v lasti občine Vinci. V njem je muzej Leonardiano di Vinci, ustanovljen leta 1919, z risbami, modeli in replikami Leonardovih strojev in izumov, kot tudi zasebni Museo ideal Leonardo da Vinci, ki ga je ustanovil Alessandro Vezzosi.
  • Biblioteca Leonardiana, knjižnica, ustanovljena leta 1928, vsebuje več kot 7000 monografij o Leonardu da Vinciju.
  • Chiesa di Santa Croce, cerkev v središču mesta. V 13. stoletju je bila podrejena Pieve di San Giovanni Battista v Gretiju. Bila je večkrat obnovljena, sedanji videz pa izhaja iz obnov med letoma 1925 in 1935. Campanile je bil obnovljen v 19. stoletju.[6]
  • Il Cavallo (Konj), skulptura, ki je na trgu Piazza della Libertà od leta 2001. Vlit je bil iz brona po glinenem modelu japonsko-ameriške umetnice Nine Akamu[7], narejene po Leonardovih načrtih za načrtovani konjeniški kip Francesca Sforze.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Vinci ima dve pobrateni kot ju je imenovala Sister Cities International:

  • Združene države Amerike Allentown, Pennsilvanija, ZDA
  • Francija Amboise, Francija[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Statuto del comune di Vinci« (PDF) (v italijanščini). str. 9. Pridobljeno 11. junija 2013.[mrtva povezava]
  2. Giuliano Valdes: Le Terre di Leonardo e Boccaccio.
  3. vinciturismo.it Arhivirano 2020-02-25 na Wayback Machine., abgerufen am 20. Januar 2010
  4. Offizielle Webseite der Gemeinde Vinci zur Geschichte des Ortes Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine., abgerufen am 13. Mai 2015 (italijansko)
  5. »The origin of the genius« (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2012. Pridobljeno 4. maja 2019. Arhivirano 2012-07-12 na Wayback Machine.
  6. Rosanna Caterina Proto Pisani (Hrsg.): I luoghi della Fede: Empoli, il Valdarno inferiore e la Valdelsa fiorentina.
  7. Nina Akamu: The Davinci horse Arhivirano 2020-08-07 na Wayback Machine. abgerufen am 11. Mai 2019
  8. »Gemellaggi« (v italijanščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 11. junija 2013. Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]