Vexilla regis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vexilla regis prodeunt

Vexilla regis (sl.: Kraljevo znamenje) je latinska himna, ki jo je napisal Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa. Naslov je dobila po začetku prve kitice.

Vexilla regis prodeunt
Fulget crucis mysterium
Quo carne carnis conditor
Suspensus est patibulo.

Slovenski prevod

Kraljevo znamenje, o križ,
kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.

Zgodovina besedila[uredi | uredi kodo]

Himno so prvič zapeli v procesiji, 19. novembra 569, ko so na prošnjo svete Radegunde z velikim slavjem prenesli relikvije svetega Križa iz Toursa v njen samostan Svetega Križa v Poitiersu. Poslal jih je bizantinski cesar Justin II. Njena raba v procesiji je označena v Rimskem misalu na véliki petek, kadar nesejo Najsvetejše v procesiji iz tabernaklja do t. i. božjega groba. Še vedno jo uporabljajo v molitvenem bogoslužju latinskega obreda. V rimskem brevirju se nahaja vsak dan od prvih večernic pred Cvetno nedeljo do vélikega četrtka, v večernicah na véliki petek in v večernicah na praznik Povišanja svetega križa, 14. septembra. V originalu je imela pesem osem kitic. V 10. st. sta bili sedma in osma kitica postopoma nadomeščeni z novima (»O crux ave, spes unica« in doksologijo »Te summa Deus trinitas«), čeprav sta se ponekod še ohranili. »Vexilla« so interpretirali, da simbolično predstavlja krst, evharistijo in druge zakramente. Clichtoveuse razlaga, da so vexilla/znamenja vojaški praporji kraljev in princev, zato so Kristusova znamenja križ, bič, veriga in druga orodja pasijona, »s katerimi se je boril proti staremu sovražniku in premagal vladarja tega sveta«. Johann Wilhelm Kayser se ne strinja z obojim in prikaže, da je bil križ znamenje, ki je bilo pod Konstantinom namesto orla na praporju stare rimske konjenice. Ta prapor je postal v krščanskih rokah pravokoten kos tkanine, ki je visel iz palice, ki je bil postavljena čez pozlačen drog, in je imel izvezene krščanske simbole namesto rimskih naprav. Sijaj in triumfalnost prve kitice lahko v polnosti cenimo samo, če si prikličemo v spomin priložnost, ko je bila prvič zapeta na slovesni procesiji od Poitiersa do samostana s škofi in princi z vso slovesnostjo. Obstaja okrog štirideset prevodov v angleščino.

Reference[uredi | uredi kodo]

Charles Gounod je napisal preprosto melodijo, osnovano na pesmi kot predmet svoje »Koračnice na Kalvarijo« v »Odrešenju«, v katerem zbor poje besedilo najprej zelo počasi in kasneje po intervalu zelo glasno.
Franz Liszt je napisal delo za klavir solo Vexilla regis prodeunt, S185, in pentatonično temo uporablja v Via Crucis (14. postaja križevega pota), S504a.
V Peklu, prvem delu Dantejeve Božanske komedije Virgilij pozdravi Luciferja z latinsko frazo Vexilla regis prodeunt inferni.
James Joyce je uporabil besedilo v delu Umetnikov mladostni portret v 5. poglavju, ko Stephen razpravlja o svoji teoriji estetike.

Slovenski prevod iz Molitvenega bogoslužja[uredi | uredi kodo]

Kraljevo znamenje, o križ,

kako v skrivnosti se blestiš:
Gospod, ki je ustvaril svet,
na lesu križa je razpet.

O krasno, slavljeno drevo,

škrlatno zaljšano s krvjo,
izbrano, da tvoj srečni les
dotika kralja se nebes.

Pozdravljen križ, presvet oltar,

daruje tu se naš Vladar:
Življenje pretrpi tu smrt,
življenje s smrtjo obudi.

Pozdravljen križ, edini up

v teh velikih in svetih dneh,
pomnoži dobrim milosti,
izbriši krivdo grešnikom.

Trojica, vir zveličanja,

naj sleherni te duh slavi
in po skrivnosti križa nam
odpri nebesa, sveti raj. Amen.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[1] Celotno latinsko besedilo in zvočni posnetek koralne melodije