Velika volnarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Velika volnarica
Bombylius major fg01.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke
Red: Diptera (dvokrilci)
Družina: Bombyliidae (čmrljevke)
Rod: Bombylius
Vrsta: B. major
Znanstveno ime
Bombylius major
Linnaeus, 1758
Sinonimi
  • Asilus lanigerus Geoffroy, 1785
  • Bombylius aequalis Fabricius, 1781
  • Bombylius albipectus Macquart, 1855
  • Bombylius anonymus Sulzer, 1761
  • Bombylius antenoreus Lioy, 1864
  • Bombylius australis Loew, 1855
  • Bombylius basilinea Loew, 1855
  • Bombylius consanguineus Macquart, 1840
  • Bombylius fratellus Wiedemann, 1828
  • Bombylius variegatus De Geer, 1776
  • Bombylius vicinus Macquart, 1840

Velika volnarica ali velika čmrljevka (znanstveno ime Bombylius major) je posnemovalska vrsta muh, ki je razširjena po Evropi, Severni Ameriki in Aziji, kjer leta od aprila do junija. Samica izleže jajčeca na vhodu v podzemne rove, v katerih imajo svoja gnezda samotarske divje čebele in ose. Ličinke volnaric se nato hranijo z ličinkami teh žuželk.

Opis[uredi | uredi kodo]

Velika volnarica v letu

Odrasle živali merijo v dolžino med 14 in 18 mm in imajo močno poraščen trup, ki spominja na čmrlja. Po večini telesa so svetlo rjave, le ob straneh oprsja in zadka je bela lisa. Preko kril merijo okoli 24 mm, posebej vpadljivo pa je iztegnjeno sesalo, ki je dolgo 10 mm. Na prednjem delu kril imajo značilno temno liso, dolge noge pa žuželki med letom opletajo okoli trupa. Za veliko volnarico je značilno, da med hranjenjem s cvetnim nektarjem lebdi v zraku, zaradi česar jih ljudje pogosto zamenjujejo s trepetavkami.

Viri[uredi | uredi kodo]