Teodora Hazarska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Teodora Hazarska
Bizantinska cesarica
Popolno ime Teodora Hazarska
Rojstvo 7. stoletje
Smrt 8. stoletje
Soprog(a) od Justinijana II.
Otroci Tiberij

Teodora Hazarska je bila druga žena bizantinskega cesarja Justinijana II. Teodora je bila sestra hazarskega kagana Busirja, njene sorodstvene zveze z drugimi hazarskimi vladarji, na primer s Čičak in njenim očetom Biharjem, pa niso poznane.

Poroka[uredi | uredi kodo]

Leta 685 je prestol Bizantinskega cesarstva zasedel Justinijan II.. Leta 695 ga je strateg Leontij z državnim udarom vrgel s prestola in ga pregnal v Herson na polotoku Krimu.[1]

Justinijan je v Hersonu ostal okrog sedem let brez kakšnega večjega incidenta, potem pa se je začelo govoriti, da načrtuje svoj povratek na bizantinski prestol. Hersonske oblasti so ga zato leta 702 hotele aretirati in ga poslati nazaj v Konstantinopel, Justinija pa jim je pobegnil in dobil zatočišče na dvoru hazarskega kagana Busirja.

Busir ga je prisrčno sprejel in ga leta 703 poročil s svojo sestro, katere prvotno ime ni znano. Žena je prestopila v halcedonsko krščansko vero in se preimenovala v Teodoro. Ime si je najbrž izbrala v spomin na ženo Justinijana I.[2] Busir je zakoncema zagotovil vir dohodkov in hišo v Fanagoniji na prehodu iz Črnega v Azovsko morje.[3]

Ko je cesar Tiberij III. Apsimar izvedel za Justinijanovo poroko, se je zavedel nevarnosti novega zavezništva in je podkupil Busirja, da Justinijana ubije. Kronist Teofan Spovednik o tem piše, da je Busir okrog leta 704 nad svojega svaka poslal fanagorijskega tuduna Balcigina in kerškega tuduna Papacisa. Teodora je preko podkupljenih sužnjev izvedala za zaroto. Justinijan je oba moža zadavil in z ribiško ladjo pobegnil v Herson. Teodoro je pustil v ujetništvu njenega brata. V času, ko je bil Justinijan na begu, se jima je rodil edini poznani sin Tiberij.[2]

Cesarica[uredi | uredi kodo]

Justinijan je leta 705 sklenil novo zavezništvo z bolgarskim kanom Tervelom in z vojsko 15.000 Tervelovih konjenikov odjezdil pred Konstantinopel. Justinijanovim pristašem je po opuščenem vodovodnem kanalu uspelo priti v mesto in prevzeti oblast. Teodora je bila medtem še vedno v ujetništvu pri svojem bratu.

V Teofanovi kroniki in v kroniki Chronographikon syntomon ekumenskega patriarha Nikeforja I. Konstantinoplskega piše, da je Justinjan nameraval priti do svoje žene s silo. Leta 705 ali 706 je v Azovsko morje poslal oddelek bizantinske mornarice z nalogo, da Teodoro osvobodi in jo pripelje v Konstantinopel. Njegove ladje je po poti zajel vihar, tako da so se potopile še preden so prišle do cilja. Busir mu je zatem sporočil, da je vojna nepotrebna in je bil pripravljen izročiti Teodoro in njunega sina Tiberija. Justinijan je ponju poslal svojega kubikularija Teofilaka in njuna vrnitev je potekala brez zapletov. Po prihodu v Konstantinopel je Justinijan Teodoro kronal za Avgusto, sina Tiberija pa za socesarja in mu s tem zagotovil pravico do nasledstva.

Odstavitev[uredi | uredi kodo]

Justinijan je med svojim drugim vladanjem neusmiljeno obračunaval s pristaši svojih predhodnikov Leontija in Tiberija III.. Nezadovoljstvo v državi je naraščalo, dokler ni leta 711 v Hersonu izbruhnil upor, ki ga je vodil pregnani general Filipik Bardan ob podpori kagana Busirja.

Justinijan je bil v tistem času v Armeniji, tako da se ni mogel pravočasno vrniti v Konstantinopel in obraniti svoje oblasti. Justinijana so aretirali in ga decembra 711 pred mestnim obzidjem usmrtili. Njegovo glavo so kot trofejo poslali novemu cesarju Bardanu. Ko je Justinijanova mati Anastazija izvedela za njegovo smrt, je s šestletnim socesarjem Tiberijem zbežala v Blaherne in se zatekla v cerkev sv. Marije. Filipikovi privrženci so ju izsledili, malega Tiberija pred cerkvijo usmrtili in s tem izkoreninili Heraklijevo dinastijo.

Kaj se je v tem času dogajalo s Teodoro ni jasno. Teofan in Nikefor o tem ne poročata, kronist Ivan Zonara pa trdi, da so jo umorili. Zonara je o teh dogodkih pisal štiri stoletja kasneje, zato so njegove trditve vprašljive.[2] V nasprotju z drugimi cesaricami se za Teodoro ne omenja niti kdaj in kako je umrla niti kje je pokopana.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Teodora in Justinijan sta imela samo enega poznanega otroka

  • Tiberija (okrog 705 – 711), ki je bil na Filipikov ukaz usmrčen

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Norwich, John Julius (1998). A Short History of Byzantium. Penguin Books. ISBN 9780140259605. [1].
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Lynda Garland »Theodora, Second Wife of Justinian II«
  3. ^ Kevin Alan Brook,. The Jews of Khazaria. 2nd ed. Rowman & Littlefield Publishers, Inc, 2006.