Streptokokni faringitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Streptokokno vnetje žrela
Povečane glasilke v ozadju grla, prekrite z belim izločkom
Pozitivni primer kulture iz streptokoknega vnetja žrela s tipičnim tonzilarnim izločkom pri 16-letnem bolniku.
Specialnostotorinolaringologija, infektologija uredi v wikpodatkih
Simptomivročina, glavobol, slabost, bolečina v žrelu, bolečina v trebuhu, angina, zastrupitev uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10J02.0
MKB-9034.0
DiseasesDB12507
MedlinePlus000639
eMedicinemed/1811

Streptokokno vnetje žrela, streptokokno vnetje mandljev ali streptokokno vnetje grla je vrsta okužbe žrela, katere vzrok so streptokoki skupine A.[1] Bolezen se loteva žrela, poleg tega glasilk in lahko tudi grla. Običajni znaki bolezni so vročina, vneto žrelo in povečane bezgavke. Med otroci[2] je te vrste angina vzrok za 37 % bolezni žrela, pri odraslih pa 5–15 %.[3]

Streptokokno vnetje žrela je nalezljiva okužba, ki se širi po tesnem stiku z okuženim posameznikom. Dokončno diagnozo je mogoče postaviti na osnovi rezultatov kulture iz žrela. Vendar to ni vedno potrebno, saj se lahko zdravnik za zdravljenje odloči na podlagi bolezenskih znakov. Pri skoraj gotovih in pri potrjenih primerih pomagajo antibiotiki, saj preprečujejo zaplete in pospešijo ozdravljenje.[4]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Tipični simptomi streptokoknega laringitisa so vneto žrelo, vročina nad 38 °C, tonzilarni eksudati (gnoj na mandljih), in povečani cervikalni limfni vozli.[4]

Simptomi so med drugim tudi glavobol, slabost in bruhanje, bolečine v trebuhu,[5] boleče mišice,[6] izpuščaj kot pri škrlatinki ali palatalne petehije, ki so sicer neobičajen, vendar zelo specifičen znak.[4] Inkubacijska doba, z drugo besedo nastop simptomov je od enega do treh dni po stiku.[4] Če ne pride do vročine, rdečih oči, hripavosti, izcedka iz nosu ali ulkusov v ustih, verjetno ne gre za streptokokni faringitis.[3] Ravno tako tudi v primeru, da ni vročine.[3]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Povzročitelj bolezni je Streptococcus pyogenes, beta-hemolitičen streptrokok skupine A (GAS).[7] Druge bakterije, kot so beta-hemolitični streptokoki, ki ne pripadajo skupini A, in fuzobakterija, so tudi lahko vzrok za faringitis.[4][6] Bolezen se širi prek neposrednega, bližnjega stika z okuženo osebo, tako da zadrževanje v skupinah, kot se recimo dogaja pri vojakih ali v šolah, povečuje verjetnost za prenos.[6][8] Za posušene bakterije v prahu so ugotovili, da niso kužne, vlažne bakterije pa lahko, na primer na zobnih ščetkah in podobnih predmetih, preživijo do petnajst dni.[6] Kontaminirana hrana je redko vzrok za izbruh bolezni.[6] 12 % otrok, ki ne kažejo znakov ali simptomov, nosi GAS v svojem žrelu.[2]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Modificiran skor po Centorju
Točke Verjetnost za strep Zdravljenje
1 ali manj <10% Antibiotik ali kultura nepotrebna
2 11–17% Antibiotik na osnovi kulture ali RADT
3 28–35%
4 or 5 52% Empirični antibiotiki

Za zdravljenje oseb z vnetjem žrela se lahko uporabljajo kriteriji po Centorju, ki na osnovi 5 kliničnih kriterijev določajo verjetnost infekcije s streptokoki.[4]

Vsak od kriterijev se točkuje z eno točko:[4]

  • Odsotnost kašlja
  • Otekle in občutljive vratne bezgavke
  • Temperatura > 38 °C,
  • Izcedek ali oteklina na mandljih
  • Starost pod 15 (točka se odšteje, če starost > 44)

Ameriško združenje za kužne bolezni empirično zdravljenje odsvetuje, ker je mnenja, da so antibiotiki na mestu samo v primeru pozitivnega testa.[3] Testirati pri otrocih pod tremi leti ni potrebno, ker sta pri njih okužba s streptokokom skupine A in revmatična vročica redka, razen v primeru obolelosti pacientovega brata ali sestre.[3]

Testiranje v laboratoriju[uredi | uredi kodo]

Kultura grla je zlati standard[9] za diagnozo streptokoknega vnetja žrela z občutljivostjo 90–95 %.[4] Lahko se tudi uporabi hitri streptokokni test (znan tudi kot RADT: »rapid antigen detection testing«, t. j. hitri test na antigene), ki je sicer hitrejši, vendar ima nižjo občutljivost (70 %) in statistično enakovredno specifičnost (98 %) kot kultura iz žrela.[4] Hitri preskus na streptokok ima nižjo občutljivost (70 %) kot kultura iz žrela in statistično enako specifičnost (98 %). [4]

Pozitivna kultura iz žrela ali RADT skupaj s simptomi omogočata pozitivno diagnozo pri bolnikih, kjer je vzrok nejasen.[10] Pri odraslih negativni RADT zadošča za izključitev diagnoze, pri otrocih pa se priporoča, da se rezultat potrdi z brisom žrela.[3] Asimptomatičnih oseb s kulturo žrela ali RADT ni treba rutinsko preverjati, saj določen odstotek populacije v žrelu "nosi" streptokokne bakterije stalno, brez škodljivih posledic.[10]

Diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Glede na to, da se znaki streptokoknega faringitisa prekrivajo z drugimi simptomi, je diagnozo težko postaviti klinično.[4] Kašelj, izcedki iz nosu, driska, in pordele in razdražene oči, poleg vročine in vnetega žrela, so prej znak za virusno vnetje žrela kot pa za streptokokni faringitis.[4] Do vidnega povečanja bezgavk, ki ga spremljajo vneto žrelo, vročina in povečani mandlji, lahko tudi pride pri infekcijski mononukleozi.[11]

Preprečevanje[uredi | uredi kodo]

Odstranitev mandljev je preventiven poseg, smiseln pri osebah, pri katerih pogosto (več kot trikrat letno) prihaja do vnetja žrela.[12] Koristi od tega pa so majhne in epizode se ne glede na opravljene posege s časom po navadi skrajšajo.[13][14] Do ponavljajočih se nastopov faringitisa, ki je pozitiven na GAS, lahko pride pri osebah, ki so kronični prenašalci GAS, pri čemer pa lahko gre za ponavljajoče se okužbe z virusi.[3] Zdravljenja izpostavljenih oseb, ki ne kažejo simptomov, se ne priporoča.[3] Zdraviti osebe, ki so nosilci GAS, se ne priporoča, ker je verjetnost za širjenje in za zaplete nizka.[3]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Če se ga ne zdravi, streptokokno vnetje žrela običajno poneha po nekaj dneh.[4] Zdravljenje z antibiotiki skrajša čas akutne bolezni za okoli 16 ur.[4] Glavni razlog za uporabo antibiotikov je zmanjšati nevarnost za zaplete, kot sta revmatična vročica in retrofaringealni absces.[4], uspešni pa so, če se jih odmerja do 9 dni po pojavu prvih simptomov.[7]

Analgetiki[uredi | uredi kodo]

Analgetiki kot so neasteroidni antirevmatiki (NSAID) in paracetamol občutno lajšajo bolečine, do katerih pride zaradi okužbe s streptokoki.[15] Pomaga lahko tudi viskozen lidokain.[16][17] Proti bolečinam lahko pomagajo tudi kortikosteroidi,[7][18] vendar se jih rutinsko ne priporoča.[3] Odrasli lahko jemljejo aspirin, pri otrocih pa se ga zaradi nevarnosti Reyevega sindroma ne priporoča.[7]

Antibiotiki[uredi | uredi kodo]

V ZDA se za streptokokni faringitis v prvi vrsti zaradi njegove varnosti, cene in uspešnosti predpisuje penicilin V.[4] V Evropi se raje odločajo za amoksicilin.[19] V Indiji, kjer je nevarnost za revmatično vročico višja, je med zdravili na prvem mestu intramuskularni benzilpenicilin.[7] Ustrezni antibiotiki povprečno trajanje simptomov (3–5 dni) skrajšajo za en dan, poleg tega zmanjšajo nalezljivost.[10] Predpisuje se jih, da se zmanjša tveganje za zaplete kot sta revmatična vročica in peritonzilarni absces.[20][21] Za ljudi z resnimi alergijami na penicilin se priporočajo doksaciklin, makrolidi ali pa klindamicin.[3][4] Prva generacija cefalosporinov se lahko uporablja pri manj resnih alergijah[4] in obstajajo dokazi zato, da imajo cefalosporini boljši učinek kot pa penicilin.[22][23] Streptokokne okužbe imajo za posledico lahko akutni glomerulonefritis, pojavnost tega stranskega učinka pa se zaradi dajanja antibiotikov ne zmanjša [7]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Simptomi streptokoknega vnetja žrela se običajno ne glede na zdravljenje po treh do petih dneh izboljšajo.[10] Zdravljenje z antibiotiki zmanjša nevarnost zapletov in verjetnost za prenos; otroci se lahko vrnejo v šolo 24 ur po odmerku antibiotikov.[4] Nevarnost za zaplete je pri odraslih nizka.[3] Pri otrocih akutna revmatična vročina v večini razvitega sveta poredko nastopa. Vendar pa je najpogostejši vzrok pridobljene srčne bolezni v Indiji, podsaharski Afriki in nekaterih delih Avstralije.[3]

Zapleti, ki izhajajo iz okužb streptokoknih okužb, so med drugim:

Ekonomska cena bolezni pri otrocih v ZDA znaša ~$350 milijonov dolarjev.[3]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Različne vrste faringitisov, med katere spada tudi streptokokni faringitis, diagnosticirajo v ZDA pri 11 milijonih ljudi letno.[4] Večina primerov je sicer virusnega izvora, vendar je beta-hemolitičen streptokok skupine A vzrok za 15–30 % vnetij žrela in grla pri otrocih in za 5–20 % pri odraslih.[4] Do obolenj običajno prihaja pozno pozimi in zgodaj spomladi.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. streptococcal pharyngitisv Dorland's Medical Dictionary
  2. 2,0 2,1 Shaikh N; Leonard E; Martin JM (september 2010). »Prevalence of streptococcal pharyngitis and streptococcal carriage in children: a meta-analysis«. Pediatrics. 126 (3): e557–64. doi:10.1542/peds.2009-2648. PMID 20696723.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 Shulman, ST; Bisno, AL; Clegg, HW; Gerber, MA; Kaplan, EL; Lee, G; Martin, JM; Van Beneden, C (9. september 2012). »Clinical Practice Guideline for the Diagnosis and Management of Group A Streptococcal Pharyngitis: 2012 Update by the Infectious Diseases Society of America«. Clinical infectious diseases : an official publication of the Infectious Diseases Society of America. 55 (10): e86–102. doi:10.1093/cid/cis629. PMID 22965026.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 4,16 4,17 4,18 4,19 4,20 4,21 Choby BA (Marec 2009). »Diagnosis and treatment of streptococcal pharyngitis«. Am Fam Physician. 79 (5): 383–90. PMID 19275067.
  5. 5,0 5,1 Brook I; Dohar JE (december 2006). »Management of group A beta-hemolytic streptococcal pharyngotonsillitis in children«. J Fam Pract. 55 (12): S1–11, quiz S12. PMID 17137534.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Hayes CS; Williamson H (april 2001). »Management of Group A beta-hemolytic streptococcal pharyngitis«. Am Fam Physician. 63 (8): 1557–64. PMID 11327431. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2008. Pridobljeno 30. junija 2013.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Baltimore RS (Februar 2010y). »Re-evaluation of antibiotic treatment of streptococcal pharyngitis«. Curr. Opin. Pediatr. 22 (1): 77–82. doi:10.1097/MOP.0b013e32833502e7. PMID 19996970.
  8. Lindbaek M; Høiby EA; Lermark G; Steinsholt IM; Hjortdahl P (2004). »Predictors for spread of clinical group A streptococcal tonsillitis within the household«. Scand J Prim Health Care. 22 (4): 239–43. doi:10.1080/02813430410006729. PMID 15765640.
  9. Smith, Ellen Reid; Kahan, Scott; Miller, Redonda G. (2008). In A Page Signs & Symptoms. In a Page Series. Hagerstown, Maryland: Lippincott Williams & Wilkins. str. 312. ISBN 0-7817-7043-2.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Bisno AL; Gerber MA; Gwaltney JM; Kaplan EL; Schwartz RH (Julij 2002). »Practice guidelines for the diagnosis and management of group A streptococcal pharyngitis. Infectious Diseases Society of America«. Clin. Infectious Diseases Society of America. 35 (2): 113–25. doi:10.1086/340949. PMID 12087516.
  11. {{cite journal | author = Ebell MH | title = Epstein-Barr virus infectious mononucleosis | journal = Am Fam Physician | volume = 70 | issue = 7 | pages = 1279–87 | year = 2004 | pmid = 15508538 | doi = | url = http://www.aafp.org/afp/20041001/1279.html Arhivirano 2008-07-24 na Wayback Machine. }
  12. Johnson BC; Alvi A (Marec 2003). »Cost-effective workup for tonsillitis. Testing, treatment, and potential complications«. Postgrad Med. 113 (3): 115–8, 121. PMID 12647478.
  13. van Staaij, BK; van den Akker, EH; van der Heijden, GJ; Schilder, AG; Hoes, AW (Januar 2005). »Adenotonsillectomy for upper respiratory infections: evidence based?«. Archives of disease in childhood. 90 (1): 19–25. PMID 15613505.
  14. Burton, MJ; Glasziou, PP (21. januar 2009). »Tonsillectomy or adeno-tonsillectomy versus non-surgical treatment for chronic/recurrent acute tonsillitis«. Cochrane database of systematic reviews (Online) (1): CD001802. PMID 19160201.
  15. Thomas M; Del Mar C; Glasziou P (Oktober 2000). »How effective are treatments other than antibiotics for acute sore throat?«. Br J Gen Pract. 50 (459): 817–20. PMC 1313826. PMID 11127175.
  16. »Generic Name:«. Br J Gen Pract. Oktober 2000. str. 817–20. PMC 1313826. PMID 11127175.
  17. »Generic Name: Lidocaine Viscous (Xylocaine Viscous) side effects, medical uses, and drug interactions«. MedicineNet.com. Pridobljeno 7. maja 2010.
  18. »Effectiveness of Corticosteroid Treatment in Acute Pharyngitis: A Systematic Review of the Literature«. Andrew Wing. 2010; Academic Emergency Medicine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2012.
  19. Bonsignori F; Chiappini E; De Martino M (2010). »The infections of the upper respiratory tract in children«. Int J Immunopathol Pharmacol. 23 (1 Suppl): 16–9. PMID 20152073.
  20. Snow V; Mottur-Pilson C; Cooper RJ; Hoffman JR (Marec 2001). »Principles of appropriate antibiotic use for acute pharyngitis in adults« (PDF). Ann Intern Med. 134 (6): 506–8. PMID 11255529.
  21. Linder JA; Bates DW; Lee GM; Finkelstein JA (november 2005). »Antibiotic treatment of children with sore throat«. J Am Med Assoc. 294 (18): 2315–22. doi:10.1001/jama.294.18.2315. PMID 16278359.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. Pichichero, M; Casey, J (Junij 2006). »Comparison of European and U.S. results for cephalosporin versus penicillin treatment of group A streptococcal tonsillopharyngitis«. European journal of clinical microbiology & infectious diseases : official publication of the European Society of Clinical Microbiology. 25 (6): 354–64. doi:10.1007/s10096-006-0154-7. PMID 16767482.
  23. Casey, JR; Pichichero, ME (Marec 2007). »The evidence base for cephalosporin superiority over penicillin in streptococcal pharyngitis«. Diagnostic microbiology and infectious disease. 57 (3 Suppl): 39S–45S. doi:10.1016/j.diagmicrobio.2006.12.020. PMID 17292576.
  24. 24,0 24,1 »uptodate Inc«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2008.
  25. Stevens DL; Tanner MH; Winship J; in sod. (Julij 1989). »Severe group A streptococcal infections associated with a toxic shock-like syndrome and scarlet fever toxin A«. N. Engl. J. Med. 321 (1): 1–7. doi:10.1056/NEJM198907063210101. PMID 2659990.
  26. 26,0 26,1 Hahn RG; Knox LM; Forman TA (Maj 2005). »Evaluation of poststreptococcal illness«. Am Fam Physician. 71 (10): 1949–1954. PMID 15926411.