Stokova morska kača
| Stokova morska kača | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) Hydrus Stokesii (syn. Astrotia stokesii) John Lort Stokes 1846 v knjigi Discoveries in Australia
|
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Astrotia stokesii (Gray, 1846) |
||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Hydrus Stokesii |
Stokova morska kača (znanstveno ime Astrotia stokesii) je velika morska kača, edina v svojem rodu, ki je razširjena v tropskih vodah Indijskega in Tihega oceana.
Vsebina |
Opis [uredi]
Stokova morska kača je ena najtežjih morskih kač, ki ima najdaljše strupnike od vseh morskih kač[1]. Za razliko od ostalih morskih kač ima ta vrsta strupnike tako dolge, da lahko z njimi prebode celo potapljaško obleko[2]. Srednje trebušne luske ima podaljšane tako, da tvorijo nekakšen gredelj vzdolž trebuha[3]. Barva posameznih osebkov lahko zelo variira[4]. Tako se v naravi pojavljajoo barvne različice od kremne, rjave pa vse do črne. Pogosto imajo odrasle kače prečne črne proge[5] .
Odrasli primerki lahko zrastejo do okoli 160 cm.
Stokova morska kača je izjemno strupena in agresivna vrsta, kljub temu pa doslej ni zabeleženih smrtnih žrtev, ki bi bile posledica njenega ugriza[1]
Te kače so živorodne, samica pa porodi do pet mladih kač vsako sezono[6]. Te kače se v času selitev združujejo v skupine po več tisoč osebkov[1].
Razširjenost [uredi]
A. stokesii živi v vodah Pakistana, Šri Lanke ter Južnega kitajskega morja ter v tropskih vodah Avstralije.
Reference [uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 O'Shea, Mark (2008), Venomous Snakes of the World, New Holland Publishers, str. 144, ISBN 1847730868, http://books.google.com/?id=_bBz1-v1WUwC&pg=PA144
- ^ John A. Williamson, Peter J. Fenner, Joseph W. Burnett, Jacqueline F. Rifkin (1996), Venomous and Poisonous Marine Animals: A Medical and Biological Handbook, UNSW Press, str. 403, ISBN 0868402796, 9780868402796, http://books.google.com/?id=YsZ3GryFIzEC&pg=RA1-PA403
- ^ Harry W. Greene, Patricia Fogden, Michael Fogden (2000), Snakes, University of California Press, str. 236, ISBN 0520224876, 9780520224872, http://books.google.com/?id=io1TYkFAur8C&pg=PA234
- ^ Gopalakrishnakone, P (1994), Sea Snake Toxinology, NUS Press, str. 177, ISBN 9971691930, 9789971691936, http://books.google.com/?id=i2yTrfdnnq8C&pg=PA176
- ^ Boulenger, George Albert (1890), "Reptilia and Batrachia", Fauna of British India (Taylor and Francis), http://books.google.com/?id=q8AYAAAAYAAJ&pg=408
- ^ Tomascik, Tomas (1997), The ecology of the Indonesian seas, Tuttle Publishing, str. 1140, ISBN 9625931635, 9789625931630, http://books.google.com/?id=5kHPPu353EEC&pg=PA1140
Viri [uredi]
- Cogger,H.G. 2000 Reptiles and Amphibians of Australia, 6th ed. Ralph Curtis Publishing, Sanibel Island, str. 808
- Dunson, William A.;Minton, Sherman A. 1978 Diversity, distribution, and Ecology of Philippine Marine Snakes (Reptilia, Serpentes) Journal of Herpetology 12 (3): 281-286
- Rasmussen,A.R. 1997 Systematics of sea snakes: a critical review. In: Thorpe,R.S., Wüster,W. & Malhotra,A. (eds.) Venomous snakes - ecology, evolution and snakebite. Clarendon Press (Oxford)/Symp. zool. Soc. Lond. 70: 15-30
