Stigme

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi razločitveni članek Stigma.
Sv. Frančišek s stigmami, freska

Stigme ali Kristusove rane so posebne telesne rane, ki spominjajo na rane, ki jih je dobil Jezus Kristus ob svojem trpljenju.

Izraz stigma izvira iz grščine (στίγμα) in pomeni znamenje. Pogosto se uporablja tudi grško množino: στίγματα [stigmata] = znamenja.

Izraz stigme oziroma znamenja se v verskem smislu prvič pojavlja v Pavlovem pismu Galačanom: »Jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.« (Gal 6,17)

Človek, ki ima na svojem telesu stigme, se imenuje stigmatik.

Opis stigem[uredi | uredi kodo]

Stigme so po navadi krvaveče rane, ki se ne zacelijo. Njihov nastanek verniki pogosto pripisujejo čudežu. Stigme spominjajo na rane, ki jih je dobil Jezus Kristus med mučenjem:

  • najpogostejše so rane na dlaneh in stopalih (kar naj bi ustrezalo sledovom žebljev na Jezusovem telesu);
  • pogoste so tudi rane na glavi, zlasti na čelu (kar naj bi ustrezalo sledovom trnove krone na Jezusovem telesu);
  • še kar pogoste so rane na prsnem košu (kar naj bi ustrezalo prebadanju s sulico);
  • precej bolj redke so rane, ki bi ustrezale sledovom bičanja, boksanja (pretepanja), brcanja ali nošenja križa.

Omeniti velja, da so stigme marsikdaj na napačnih mestih (npr.: rane žebljev sredi dlani namesto v zapestju - glej: križanje) ali napačne oblike (npr.: rane v obliki križcev) in tako ne ustrezajo podobi resničnih Jezusovih ran. Nekateri verniki jim kljub temu pripisujejo velik verski pomen - zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi.

Znani stigmatiki[uredi | uredi kodo]

Med ljudmi s stigmami so bili tudi goljufi. Med Slovenci je bil posebej znan primer Vodiške Johance, katere prevara je bila odkrita.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]