Stereologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stereologija je interdisciplinarna metodologija o postopkih, ki omogočajo kvantitativne ocene o tri-dimenzionalni notranji zgradbi teles ali njihovih sestavin iz dve-dimenzionalnih prerezov skoznje (glej primere v nadaljevanju). Izvorno so stereologijo opredelili kot ˝prostorsko razlago rezin ˝. Beseda izvira iz grščine (stereos = trd, logos=znanost). Pogosto stereologijo opredeljujejo tudi kot znanost, ki pridobiva informacijo višjih dimenzij iz vzorcev, ki imajo manj dimenzij. Pobudnik za razvoj te zelo mlade veje znanosti je nemški histolog Hans Ellias. Ugotovil je, da so biološki objekti pogosto nepravilnih oblik, zato je ocenjevanje njihove zgradbe z zakonitostmi klasične evklidske geometrije nemogoče. Maja l. 1961 je organiziral srečanje v Feldbergu v Schwarzwaldu, kjer so izvedenci različnih znanstvenih disciplin razpravljali o metodologiji, kako kvantificirati tri-dimenzionalne (3-D) objekte na osnovi njihovega izgleda na dve-dimenzionalnih (2-D) prerezih skoznje. Za novo razvijajočo se panogo znanosti je predlagal ime stereologija. Kratek zapis o tem srečanju je objavila revija Science. Aprila l. 1963 je Hans Ellias organiziral na Dunaju prvi mednarodni stereološki kongres, na katerem so ustanovili Mednarodno stereološko društvo in imenovali Elliasa za prvega predsednika. Stereologija je metodologija, ki na osnovi naključnega sistematičnega vzorčenja zelo učinkovito zagotavlja nepristanske kvantitativne ocene struktur na različnih področjih mikroskopije tako v bioznanostih (n.pr. histologija, nevroanatomija, patologija, geologija) kot v vedi o materialih (analiza zlitin, keramika ip.). Temelji na principih geometrije, statistike in verjetnostne teorije. Klasična stereologija ocenjuje značilnosti bioloških in nebioloških objektov na osnovi modelov iz klasične Evklidske geometrije, s katerimi skuša primerjati objekte iz narave. Sodobna nepristranska stereologija pa temelji na dobro zastavljenem raziskovalnem načrtu (design based) in ne na primerjavi objektov z geometrijskimi modeli in je zato njen pristop enostavnejši, bolj gospodaren in bolj učinkovit, dobljeni rezultati pa nepristranski. Kot mlada znanstvena disciplina se stereologija še vedno razvija; veliko novosti izhaja predvsem iz Evrope in predstavlja pomemben prispevek k učinkovitosti stereoloških pristopov (n.pr. metoda proporcionatorja ).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Elias, Hans (1967). Stereology. Proceedings of the Second International Congress for Stereology, Chicago—April 8–13, 1967. New York: Springer-Verlag. Library of Congress Catalog Card Number 67-28400.
  • Underwood, E. (1970). Quantitative Stereology. New York, Addison-Wesley.
  • Saper, C.B. (1997). Counting on our reviewers to set the standards. J. Comp. Neurol. 386(1), 1.
  • Howard, C.V; Reed, M.G. (1998). Unbiased Stereology. Three-Dimensional Measurement in Microscopy. Oxford: BIOS Scientific Publishers. ISBN 1-85996-071-5.
  • Howard, C.V., Reed, M. G. Unbiased Stereology (second edition). Garland Science/BIOS Scientific Publishers, 2005
  • Jensen, Eva B. Vedel (1998). Local Stereology (Advanced Series on Statistical Science and Applied Probability, Vol 5). Singapore: World Scientific. ISBN 981-02-2454-0.
  • Russ, John C.; DeHoff, Robert T. (2000). Practical Stereology, 2nd ed.. New York: Kluwer Academic / Plenum Publishers. ISBN 0-306-46476-4.
  • Ohser, J. and F. Mücklich (2000). Statistical analysis of microstructures in materials science. New York, Wiley.
  • Mouton, Peter R. (2002). Principles and Practices of Unbiased Stereology: An Introduction For Bioscientists. Baltimore: Johns Hopkins University Press. ISBN 0-8018-6797-5.
  • Evans, Stephen M.; Janson, Ann Marie; Nyengaard, Jens Randel (2004). Quantitative Methods in Neuroscience: A Neuroanatomical Approach. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-850528-0.
  • Baddeley, Adrian; Jensen, Eva B. (2004). Stereology for Statisticians. Boca Raton: Chapman and Hall/CRC. ISBN 1-58488-405-3.
  • Glaser, Jack R.; Greene, Geoff; Hendricks, Susan J. (2007). Stereology for Biological Research. Williston: MBF Press. ISBN 0-9786471-0-6.
  • Burke, M, Zangenehpour, S, Mouton, P.R., Ptito, M. (2009). Knowing What Counts:Unbiased Stereology In The Non-Human Primate Brain. Journal of Visual Experiments (JoVE).
  • Mouton, P.R. (2009). "'Applications of Modern Stereology to Quantitative Microscopy", in Microscopy and Microanalysis, L.N. Brewer, S. McKernan, J.P. Shields, et al., (eds.), Cambridge University Press, London, Vol. 15, pp. 1526–1527.
  • Mouton, P.R., Gordon, M (2010). Stereological and Image Analysis Techniques For Quantitative Assessment Of Neurotoxicology, In Neurotoxicology, 3rd Edition, Target Organ Toxicology Series, G. Jean Harry, Hugh A. Tilson, (eds).
  • Mouton, P.R. (2011). Applications Of Unbiased Stereology To Neurodevelopmental Toxicology, in Developmental Neurotoxicology Research: Principles, Models, Techniques, Strategies and Mechanisms, C. Wang and W. Slikker (eds), John Wiley & Sons, Hoboken, N.J. pp. 53–77.
  • Mouton, P.R. (2011). Unbiased Stereology: A Concise Guide. The Johns Hopkins University Press, Baltimore, MD. ISBN 978-0-8018-9984-3
  • Mouton, P.R. "Neurostereology." Wiley-Blackwell Press, Boston, MA. (in press)
  • Weibel, E.(1979). Stereological Methods, vol.1. Practical Methods for Biological Morphometry. Academic Press, London
  • Weibel, E.(1980). Stereological Methods, vol.2. Theoretical Foundations. Academic Press, London

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]