Stenografija
|
|
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Stenografija ali tesnopis je pisava, ki nam omogoča mnogo hitrejše pisanje kakor navadna pisava. To dosega s pomočjo krajših znakov, ki so samo del naše običajne pisave. Ker rabi pri tem veliko manj prostora, so jo poimenovali stenografija ali tesnopis. Tako jo poimenujemo še danes s to češko tujko.
Njen namen pa ni to, da bi z njo na tesno veliko napisali. Cilj te pisave je hitrost. Zato bi jo bolj upravičeno poimenovali »hitropis« oz. »tahigrafija« (kot ji pravijo Španci). Hitrost dosega s pomočjo krajšanja, z znaki, ki so mnogo krajši od črk navadne pisave, s simboličnim označevanjem samoglasnikov ter z opuščanjem nepotrebnih besednih delov, zlasti obrazil in kratic. Zato bi jo lahko imenovali tudi »kratkopis« ali »brahigrafija«. Tako jo imenujejo Nemci (Kurzschrift).
Najvišja stopnja stenografije, kjer izpuščamo tudi nebistvene besede, ki so sestavljene iz logičnih besednih zvez drugih besed, je logično krajšanje.
Glej tudi [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: stenografija |
- Anton Bezenšek - avtor slovenske, bolgarske in ruske stenografije