Semantična relacija

Semantične relacije

Hiponimija

Hiponimija (podpomenskost) je semantična relacija, ki nastopa med leksemi v semantičnih mrežah, taksonomijah in tezavrih. Kot hiponim v jezikoslovju označujemo podpomen določenega leskema – gre torej za besedobeseda oziroma frazo katere semantičen pomen je vključen v pomen neke druge besede oziroma fraze.

Primeri hiponimije: »Smreka, jelka, javor in lipa« so hiponimi besede »drevo«. »Jabolko« je hiponim besede »sadje«. »Škrlatna, živo rdeča, temno rdeča in karminsko rdeča« so vsi hiponimi »rdeče barve«.

Hipernimija

Hiponimiji nasproten odnos je hipernimija (nadpomenskost). Pojem hipernim namreč označuje leksem, ki je v odnosu z drugimi leksemi superioren oziroma nadrejen.

Primer hipernimije: Beseda »vozilo« je hipernim za besede »vlak, avto, voz in letalo«. »Zelenjava« je hipernim besed »korenje, paradižnik, zelje in por«.

Kohiponimija

Hiponime s skupnim hipernimom imenujemo kohiponimi, torej gre za podpomenke s skupno nadpomenko.

Primer kohiponimije: Labradorec je pes. Jazbečar je pes. – »Labradorec« in »jazbečar« sta kohiponima s skupnim hipernimom »pes«.

Tranzitivnost in simetrija semantičnih relacij

Kot semantična relacija je hiponimija tranzitivna, kar pomeni: če je A hiponim od B in je B hiponim od C, potem je A tudi hiponim od C. Primer: Banana je sadje. Sadje je živilo. Banana je živilo.

Hiponimija je tudi asimetrična, kar pomeni: če je A hiponim od B, potem B ne more biti hiponim od A. Primer: Vsak labradorec je pes, a vsak pes ni labradorec.

Glej tudi

• holonimija
• Meronimija