Saint-Jean-de-Maurienne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 16’ severne širine, 6° 21’ vzhodne dolžine

Občina Saint-Jean-de-Maurienne
Saint-Jean-de-Maurienne

Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 20' 54" E
Zemljepisna širina: 45° 16' 22" N
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Savoja (podprefektura)
Okrožje: Saint-Jean-de-Maurienne
Kanton: Saint-Jean-de-Maurienne
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Cœur du Maurienne
Župan: Pierre-Marie Charvoz
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 489 m–1.200 m
(povpr. 566 m)
Površina kopnega:¹ 11,51 km²
Prebivalstvo
(1999)
8.902
 - gostota: (1999) 773/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 73248/ 73300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saint-Jean-de-Maurienne (provansalsko Sent-Jian-de-Môrièna) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Savoja. Leta 1999 je naselje imelo 8.902 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v Savoji ob sotočju rek Arc in Arvan, kjer se združita tudi dve gorski dolini, Maurienne in Arves.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Jean-de-Maurienne je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Albiez-le-Jeune, Albiez-Montrond, Le Châtel, Fontcouverte-la Toussuire, Hermillon, Jarrier, Montricher-Albanne, Montvernier, Pontamafrey-Montpascal, Saint-Jean-d'Arves, Saint-Julien-Montdenis, Saint-Pancrace, Saint-Sorlin-d'Arves, Villarembert in Villargondran s 15.666 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Aiguebelle, La Chambre, Lanslebourg-Mont-Cenis, Modane, Saint-Jean-de-Maurienne in Saint-Michel-de-Maurienne z 41.607 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Saint-Jean-de-Maurienne se je prvotno imenoval le Maurienne oz Moriana v latinščini. Nekdanjo grofijo v lasti savojskih grofov, kasnejših vojvodov, je aneksirala francoska vojska v času revolucije. V obdobju Ancien Régima je bil kraj sedež škofije, ukinjene s konkordatom iz leta 1801, obnovljene leta 1825, v letu 1966 pa skupaj s sosednjo škofijo Tarentaise združene z metropolijo s sedežem v Chambéryju; slednja je tudi prevzela njuni imeni.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • katedrala sv. Janeza Krstnika iz 11. stoletja; njegove relikvije so bile prinešene v dolino Moriane iz Aleksandrije,
  • samostan iz sredine 15. stoletja,
  • muzej ljudskih običajev doline Moriane,
  • muzej Mont Corbier, zgodovina likerja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]