Ruska znanstvena fantastika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih. V tem času so v angleščino prevedli mnogo del.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodnje obdobje[uredi | uredi kodo]

Čeprav se je posvetna književnost v Rusiji postopoma razvijala od 17. stoletja, so evropski retorični žanri našli domače okolje šele v poznem 18. stoletju. Značilne so bile pripovedne domišljijske tehnike odprte za zapleten medsebojni vpliv novih znanstvenih in družbenih zamisli.

Prvo delo, ki ima nesporno znanstvenofantastične značilnosti, je delo Dmitrijev-Mamonova Plemič-filozof, prispodoba (Дворянин-философ, аллегория) iz leta 1769. Povest je izšla skupaj z delom Ljubezen Psihe in Erosa (Любовь Псиши и Купидона) v majhni knjižici in osupnila bralce.[1] Avtor ni bil imenovan. Na povest je vplivalo Voltaireovo delo Mikromegas, v katerem Zemljo obišče bitje s planeta, ki kroži okoli Siriusa, s prijateljem s Saturna.

Prva zgleda utopij v obliki namišljenega potovanja sta Levšinovo delo Najnovejše potovanje (Новейшее путешествие) iz leta 1784, kjer je prvič v ruski književnosti opisano potovanje na Luno, in delo Ščerbatova Potovanje v deželo ofirsko g. S, švedskega plemiča (Путешествие в землю Офир-скую г-на С... швецкаго дворянин), napisano leta 1783, izšlo pa šele leta 1896 v prvem delu njegovih izbranih del.[2]

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

Nekatere zgodbe Bulharina (na Poljskem znanega kot Bułharyn) se dogajajo v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti, druge opisujejo teme kot sta votla Zemlja in vesoljski polet. Njegova fantastično-utopična razprava Verjetne izmišljotine, ali svetovna Potovanja v devetindvajsetem stoletju (Правдоподобные небылицы, или Странствования по свету в двадцать девятом веке) iz leta 1824 prva opisuje časovno potovanje. V podobnem zabavnem razpoloženju je Sękowski (Senkovski) napisal in leta 1833 izdal izjemno priljubljeno delo Fantastična potovanja barona Brambeusa (Фантастические путешествия барона Брамбеуса).

Osrednja osebnost v zgodnjem 19. stoletju je bil Odojevski, ki je združil svoje videnje prihodnosti z vero v znanstveni in tehnološki napredek. Napisal je tudi več gotskih zgodb.

V drugi polovici stoletja, še posebej v obdobju od 1860 do 1880, je bila književnost odkrito sovražna do fantastičnega. Izjeme so bila dela Ahšarumova in Vagnerja. Oba sta dobro poznala Dostojevskega. Ahšarumov je leta 1850 pod psevdonimom A. Černov izdal ZF roman Dvojnik (Двойник), ki je bil neposredna kopija dela Dvojnik: Peterburška pesnitev (Двойник: Петербургская поэма) Dostojevskega iz leta 1846. Dostojevski je ob izidu Dvojnika spraševal brata Mihaila kdo je ta pisatelj A. Černov.

Izjemno vplivno delo Kaj narediti? (Что делать) Černiševskega, napisano v zaporu Petropavlovske trdnjave in izdano leta 1863, je vsebovalo utopične sanje daljne prihodnosti.

Satire Saltikov-Ščedrina težijo k fantastični groteski.

Književnost[uredi | uredi kodo]

Ruski pisci znanstvene fantastike[uredi | uredi kodo]

Navedeni so tudi pripadniki drugih narodov, ki so pisali v ruščini: Gruzinci, Poljaki, Ukrajinci, Kazahstanci.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]