Arkadij in Boris Strugacki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arkadij in Boris Strugacki
Rojstvo
Spletna stran
rusf.ru/abs/

Brata Strugacki (rusko бра́тья Струга́цкие), ruska pisatelja in scenarista:

Arkadij Natanovič Strugacki [arkádij natánovič strugácki] (Арка́дий Ната́нович Струга́цкий), * 28. avgust 1925, Batumi, Sovjetska zveza (sedaj Gruzija), † 12. oktober 1991, Sankt Peterburg
Boris Natanovič Strugacki [bóris natánovič] (Бори́с Ната́нович), * 15. april 1933, Leningrad, † 19. november 2012, Sankt Peterburg.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Brata Strugacki, kakor ju po navadi imenujejo, veljata za klasika sodobne znanstvenofantastične in socialne književnosti in sta najbolj znana pisatelja te književne zvrsti v nekdanji Sovjetski zvezi. Občuduje ju mnogo privržencev. Nanju je vplivalo delo ruskega paleontologa, tafonomista in pisatelja ZF Jefremova (1907-1972). Njun najbolj znan roman Piknik na robu ceste (Пикник на обочине) je leta 1978 Tarkovski posnel v znamenitem filmu Stalker (Сталкер), leta 2007 pa je izšla računalniška igra S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl, katere vsebina je delno vzeta iz njunega romana. Bondarčuk je med letoma 2008 in 2009 posnel film v 2. delih po predlogi njunega romana Naseljeni otok (Обитаемый остров).

Arkadij je leta 1949 diplomiral na Moskovskem vojaškem inštitutu tujih jezikov s področja anglistike in japonistike. Do leta 1955 je kot prevajalec služil v oboroženih silah ZSSR.

Boris je diplomiral iz astronomije na Mehansko-matematični fakulteti Lenigrajske državne univerze in delal na Observatoriju Pulkovo. Od leta 1960 sta bila oba poklicna pisatelja.

Arkadij je leta 1956 napisal prvo povest Pepel Bikinov (Пепел Бикини) še za časa služenja v vojski skupaj s Petrovom. Povest je posvečena dogodkom ob eksploziji vodikove bombe na atolu Bikini. Po besedah poljskega literarnega zgodovinarja Kajtocha povest predstavlja primer »antiimperialistične proze«, tipične za tisti čas. Januarja 1958 je v reviji Tehnika - molodjoži izšla prva znanstvenofanstastična povest Strugackov Od zunaj (Извне), ki sta jo kasneje avtorja razširila v roman.

V letu 1959 je izšla prva knjiga Strugackov - povest Dežela škrlatnih oblakov (Страна багровых туч). Povesti so sledila nadaljevanja: Pot na Amaltejo (Путь на Амальтею) (1960), Pripravniki (Стажёры) (1962) in tudi kratke zgodbe njunega prvega zbornika Šest vžigalic (Шесть спичек) (1960). Te povesti predstavljajo začetek cikla del o bodočem vesolju Poldneva.

V tujini so prevedli več njunih del, vendar nikakor niso dosegla takšne pohvale in slave kot v domovini. Delno so krivi slabi prevodi, ki so poskušali prevajati pogovorno ruščino v jezik, ki ne podpira dobro svoje slovnične zgradbe. Drugi razlog je, da je za razlikovanje nasprotja in odklanjanja enoličnosti, ki je razvidno v vsakem delu Strugackih, absolutno nujno osnovno razumevanje okorelega nazora stalinistične oblike vladanja. Veliko smešnega izhaja iz kulturnih in književnih namigovanj, kot je to razvidno v delu Ponedeljek se začne v soboto (Понедельник начинается в субботу) iz leta 1964.

Vredno je omeniti, da sta brata Strugacki bila in sta še vedno priljubljena v mnogih državah, vključno s Poljsko in Nemčijo, kjer je moč dobiti njuna prevedena dela tako v Zahodni, kakor v Vzhodni Nemčiji. Leta 1989 je nemški režiser Fleischmann po njunem odličnem romanu Težko je biti bog (Трудно быть богом) posnel istoimenski film z izvirnim naslovom Es ist nicht leicht ein Gott zu sein. Kritiki so navajali, da niti približno ni dosegel kakovosti romana. German je leta 2006 posnel drugo različico filma z naslovom Zgodovina arkanarskega pokola (История арканарской резни), ki je trenutno v postprodukciji. Po romanu Težko je biti bog nastaja tudi računalniška igra domišljijskih vlog (RPG) z istim naslovom v založbi razvijalcev Burut Entertainment in Akella.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Brata Strugacki sta bila leta 1987 častna gosta Svetovnega zborovanja ZF (Worldcona) v Brightonu v Angliji.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njima se imenuje asteroid 3054 Strugackija, ki ga je leta 1977 odkril Černih.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Romani in povesti[uredi | uredi kodo]

Ekranizacije del[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]