Pojdi na vsebino

Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2)
 Slovenija
8. junij 2014
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je sprejel državni zbor na seji 28. januarja 2014?
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 64.571 32,63 %
PROTI 133.347 67,37 %
Veljavne glasovnice 197.918 98,44 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 3.129 1,56 %
Skupno število glasov 201.047 100,00 %
Udeležba 11,74 %
Vir: Državna volilna komisija

Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2), je potekal v Sloveniji 8. junija 2014.[1]

To je bil prvi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje, po kateri je referendum uspešen, če proti sprejetju zakona glasuje večina glasujočih in vsaj 20% vseh volilnih upravičencev; ker ta prag ni bil dosežen, se je zakon uveljavil.[2]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Predlagatelj sprememb zakona je bilo ministrstvo za kulturo, na čelu z ministrom Urošem Grilcem. Sprva so se s spremembami načeloma strinjale vse parlamentarne stranke. SDS je začela nasprotovati spremembam po nesprejetju njenega amandmaja, po katerem bi bili celotni arhivi iz časa Jugoslavije za raziskovalce prosto dostopni. Eno od določil zakona, ki je SDS najbolj zmotilo je, da mora arhivska komisija prekrivati občutljive osebne podatke v dokumentih. Do sprejetja sprememb zakona je bilo arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij v celoti nedostopno, če je vsebovalo občutljive osebne podatke žrtev.[3][4]

Državni zbor je zakon sprejel 28. januarja 2014.[5]

Zbiranje podpisov in razpis referenduma

[uredi | uredi kodo]

Konec januarja 2014 je stranka SDS med drugim prek Twitterja pozvala svoje podpornike, naj začnejo zbirati podpise za razpis referenduma.[6] 4. februarja so v državni zbor vložili 10.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma.[7] Prvopodpisana pod predlogom je bila Eva Irgl (poslanka SDS).[8] 19. marca so iz SDS sporočili, da so zbrali potrebnih 40.000 podpisov,[9] vložili so jih 25. marca.[5]

Zapleti glede datuma izvedbe rerferenduma

[uredi | uredi kodo]

Polemika v državnem zboru

[uredi | uredi kodo]

Po vložitvi podpisov je 1. aprila takratna koalicija (PS, SD, DL in DeSUS) ob obstrukciji SDS-a za datum izvedbe referenduma izglasovala 4. maj 2014. V SDS in SLS so hoteli, da bi bil referendum izveden hkrati z evropskimi volitvami, čemur so v koaliciji nasprotovali. V SDS-u so poudarjali manjši strošek ob sočasni izvedbi referenduma in volitev, višjo udeležbo ter neprimernost datuma zaradi bližine prvomajskih praznikov. V koaliciji so bili mnenja, da bi sočasna izvedba razvrednotila referendum. V NSi niso predstavili svojega stališča in so billi na glasovanju vzdržani.[10]

Poseg ustavnega sodišča

[uredi | uredi kodo]

SDS je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti datuma. Ustavno sodišče (US) je 10. aprila 2014 zadržalo odlok o razpisu referenduma,[11] 17. aprila je sodišče odlok razveljavilo. Sodniki so soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma takoj po praznikih in počitnicah otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu.[12] US je Državnemu zboru naložilo, naj v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu sprejme nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma.[13]

Ponovno določanje datuma

[uredi | uredi kodo]

Koalicija je za datum izvedbe referenduma v drugo izbrala 8. junij 2014. Ker so v SDS in SLS še vedno vztrajali, da bi se moral referendum izvesti skupaj z evropskimi volitvami, se je odvila podobna razprava kot pri prvi določitvi datuma. V NSi in DL niso predstavili svojega stališča. Državni zbor je ob obstrukciji SDS-ja za datum izvedbe referenduma potrdil 8. junij 2014.[14] SDS je ponovno vložila oceno ustavnosti odloka, vendar je ustavno sodišče razveljavilo njihovo zahtevo.[15]

Referendumska kampanja

[uredi | uredi kodo]
Medijsko najbolj izpostavljena v kampanji sta bila minister Uroš Grilc (zgoraj) in prvopodpisana pod predlog referenduma Eva Irgl (spodaj)

V kampanjo so se kot organizatorji prijavili UKOM, SDS, PS, SD, Krščanski socialisti, Zeleni Slovenije, društvo Davkoplačevalci se ne damo in Združenje v gibanju OPS - osveščeni prebivalci Slovenije.[16]

Zagovorniki zakona

[uredi | uredi kodo]

Prijavljeni kot organizatorji:

  • Politične stranke: SD
  • Pravne osebe: UKOM

Nasprotniki zakona

[uredi | uredi kodo]

Prijavljeni kot organizatorji:

  • Politične stranke: SDS, Zeleni Slovenije, Krščanski socialisti
  • Pravne osebe: Davkoplačevalci se ne damo, Združenje v gibanju OPS - osveščeni prebivalci Slovenije[17]

Rezultati

[uredi | uredi kodo]
Odgovor Št. glasov %
1 ZA 64.571 32,36%
2 PROTI 133.347 67,37%
Veljavni glasovi 197.918
Neveljavni 3.129
Skupaj 201.047

Volilna udeležba

[uredi | uredi kodo]

V tabeli je predstavljena volilna udeležba po določenem času in končna udeležba.

Ura Št. volivcev %
11.00 78.278 4,57
17.00 139.939 8,17 %
Skupaj 201.087 11,74 %

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »FOTO: Zaradi izjemno nizke volilne udeležbe referendum o arhivih ni uspel«. www.24ur.com. Pridobljeno 17. decembra 2021.
  2. ↑ »"Referendum je poenotil narod. Vsi se strinjajo, da so zmagali."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 17. decembra 2021.
  3. ↑ politika, Zoran Potič, T. S. , notranja (12. februar 2014). »Zaradi referendumov zamuja digitalizacija arhivov«. old.delo.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  4. ↑ Ma, Al. »Vlada želi omejiti dostop do arhivov, kjer gre za občutljive osebne podatke«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  5. ↑ 5,0 5,1 https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/volitve/referendum_2014/Referendum-Arhivi-2014_Javna_objava_SLO.pdf
  6. ↑ V, B. »SDS zbira podpise za nov referendum o arhivih«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  7. ↑ S, A. »Na energetski zakon veto, SDS bo zbiral podpise za referendum o arhivih«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  8. ↑ »Na volišča 4. maja. SDS napoveduje ustavno presojo referendumskega odloka«. RTVSLO.si. Pridobljeno 17. decembra 2021.
  9. ↑ H, T. »SDS zbral dovolj podpisov za referendum o arhivih«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  10. ↑ Č, T. K. B. , G. C. , A. »Na volišča 4. maja. SDS napoveduje ustavno presojo referendumskega odloka«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  11. ↑ »Ustavno sodišče zadržalo odlok o razpisu referenduma o arhivih«. rtvslo.si. Pridobljeno 11. marca 2024.
  12. ↑ Č, A. »Datum referenduma razveljavljen, PS meni, da je ustavno sodišče prekoračilo pristojnosti«. rtvslo.si. Pridobljeno 11. marca 2024.
  13. ↑ »Referendum o arhivski noveli bo 8. junija | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 11. marca 2024.
  14. ↑ politika, Pi K. , Delo si, Majda Vukelić, notranja (8. maj 2014). »Referendum o arhivih bo 8. junija«. old.delo.si. Pridobljeno 11. marca 2024.
  15. ↑ politika, Pi K. , Delo si, Majda Vukelić, notranja (8. maj 2014). »Referendum o arhivih bo 8. junija«. old.delo.si. Pridobljeno 11. marca 2024.
  16. ↑ V, B. »V kampanji pred arhivskim referendumom bo sodelovalo osem prijaviteljev«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. marca 2024.
  17. ↑ MTK, MMC / DC / DL /, Referendum o arhivih - soočenje, pridobljeno 28. julija 2024

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Referendum_o_Zakonu_o_spremembah_in_dopolnitvah_Zakona_o_varstvu_dokumentarnega_in_arhivskega_gradiva_ter_arhivih_(ZVDAGA-A2)&oldid=6268292«