Rdečeči dežnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rdečeči dežnik
Macrolepiota rhacodes 20061022wb.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Podrazred: Homobasidiomycetidae (višje prostotrosnice)
Red: Agaricales (lističarji)
Družina: Lepiotaceae
Rod: Macrolepiota (dežnik)
Vrsta: M. rhacodes
Znanstveno ime
Macrolepiota rhacodes
(Vittad.) Sing. (1949)

Rdečeči dežnik (znanstveno ime Macrolepiota rhacodes) je užitna goba iz rodu Macrolepiota (dežnik).

Opis[uredi | uredi kodo]

Rdečeči dežnik ima v mladosti kroglast in svetlo siv klobuk, pri odraslih primerkih pa se razpre do premera 15 cm. Odrasle gobe imajo raven, redkeje pa tudi plitvo udrt. Mlade gobe imajo sprva klobuk enotno sive barve, kasneje pa postane luskast. Teme klobuka je vedno enotno sive barve in gladko, na ostali površini pa so pravilno razporejene volnate sive luske, ostanki ovojnice.

Spodnja stran klobuka je bele barve, in je gosto posejana z velikimi lističi, ki na pritisk rahlo pordečijo (od tod slovensko ime), v katerih je bel trosni prah. Lističi se ne dotikajo beta gobe.

Bet je na spodnjem delu gomoljasto odebeljen ter pri mladih gobah poln, pri starih pa oleseni in postane votel. Na betu je velik premičen obroček bele barve, ki je na robovih puhast. Barva beta je vedno enotna, in se giblje od svetlo do rahlo rdečkasto sive.

Meso gobe je belo in milega okusa, a brez vonja. Na poškodovanih mestih se žafranasto rjavo obarva. Bet pri odraslih primerkih postane žilav in je neuporaben. Rdečeči dežnik je cenjena goba, največkrat pa se, kot pri vseh dežnikih, pripravlja le panirano ocvrte klobuke.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Največkrat raste v skupinah v iglastih gozdovih, po navadi tam, kjer je debela plast odpadlih iglic. Je dokaj pogosta gobja vrsta, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]