Rasmus Bartholin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rasmus Bartholin
Rasmus Bartholin
Rasmus Bartholin
Rojstvo: 13. avgust 1625
Roskilde, Danska
Smrt: 4. november 1698 (star 73 let)
Kopenhagen, Danska
Narodnost: Danska
Področje: Fizika
Poznan po: Dvojni lom svetlobe

Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, (* 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska) je bil danski znanstvenik in zdravnik. Med študijem je deset let potoval po Evropi. Bil je profesor geometrije in kasneje medicine na Univerzi v Kopenhagenu.

Rasmus Bartholin je poznan predvsem po odkritju dvojnega loma (1669) islandskega dvolomca - kalcita.[1] Objavil je popoln opis pojava, zaradi takratnega slabega poznavanja lastnosti svetlobe pa ga ni mogel razložiti. Pojav so lahko razložili šele potem, ko je Thomas Young okrog leta 1801 postavil valovno teorijo svetlobe.

Rasmusov oče Kaspar Bartholin Sterejši (1585-1629) je bil profesor medicine in teologije na univerzi v Kopenhagenu, starejši brat Thomas Bartolin (1616-1680) pa je bil zdravnik, ki je odkril limfni sistem človeka in postavil teorijo o anasteziji z ohlajanjem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Erasmus Bartholin, Experimenta crystalli islandici disdiaclastici quibus mira & insolita refractio detegitur [Poskusi z dvojnim lomom islandskega kristala, ki so pripeljali do odkritja neverjetnega in nenavadnega lomljenja svetlobe]. (Kopenhagen (»Hafniæ«), Denmark: Daniel Paulli, 1669). Angleški prevod: Experiments with the double refracting Iceland crystal which led to the discovery of a marvelous and strange refraction, tr. by Werner Brandt. Westtown, Pa., 1959.