Prokalcitonin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prókalcitonín (krajš. PCT) je peptid, ki predstavlja predstopnjo kalcitonina v ščitnici (v parafolikularnih celicah) in beljakovino akutne faze vnetja, med katero jo sproščajo različne vrste celic zunaj ščitnice.[1] Njegov pomen v okviru ščitnične sinteze kalcitonina je v homeostazi kalcija v telesu.[2] Prva sta ga opisala Leonard J. Deftos in Bernard A. Roos v 70-ih letih dvajsetega stoletja.[3] V ščitnici se prokalcitonin pretvori z delovanjem endopeptidaze v kalcitonin, ki se izloča v kri. Prokalcitonin, ki se pa sprošča ob bakterijski okužbi kot vnetna beljakovina, verjetno nastaja v drugih organih (pljuča, črevo, jetra), saj je njegova koncentracija povišana tudi pri bolnikih z normalnim kalcitoninom.[4]

Določanje prokalcitonina v serumu je v vsakodnevni klinični praksi pomemben in uporaben parameter za ugotavljanje bakterijske okužbe.[5] Ob vnetju njegova koncentracija v krvi poraste hitreje kot nekateri drugi označevalci vnetja, npr. CRP.[1] Spremljanje vrednosti PCT v krvi se lahko uporablja tudi pri oceni uspešnosti protimikrobnega zdravljenja pri bakterijskih okužbah, na primer pri bakterijski sepsi, in odločanju o njegovem trajanju.[6] Če je zdravljenje učinkovito, se vrednost PCT vrne na normalno raven hitreje kot CRP.[7]

Biokemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Sintezni poti prokalcitonina in kalcitonina (pri zdravi osebi in pri bolniku z bakterijsko okužbo).

Prokalcitonin spada v superdružino kalcitoninskih peptidov. Sestavljen je iz 116 aminokislin in ima molekulsko maso okoli 14,5 kDa. Molekulo prokalcitonina lahko strukturno razdelimo v tri odseke:[8] amino-terminalni del, nezreli kalcitonin in kalcitoninski karboksil-terminalni peptid 1.[8] V normalnih fizioloških razmerah nastaja prokalcitonin v ščitnici v celicah C, kjer se nato iz prokalcitonina s proteolitično cepitvijo tvori kalcitonin, ki se sprošča v kri. Zato je pri zdravih osebah plazemska raven prokalcitonina zelo nizka (< 0,05 ng/mL).[9] Sintezni poti prokalcitonina pri zdravih osebah in pri bolnikih z bakterijsko okužbo sta prikazani na sliki na desni.[10] Med vnetjem LPS, mikrobni toksini in vnetni posredniki, kot sta IL-6 in TNF-α, inducirajo gen CALC-1 v maščobnih celicah po različnih tkivih v telesu in posledično se v njih sintetizira PCT. Ta PCT se ne pretvarja s proteolizo v kalcitonin.[10] Pri zdravih posameznikih nastaja prokalcitonin v ščitnici prav tako zaradi aktivacije gena CALC-1, do katere pa pride zaradi povišane vrednosti kalcija, delovanja glukokortikoidov, CGRP-ja, glukagona ali gastrina. PCT se v ščitnici cepi in nastaja kalcitonin.[10]

Vloga nastajanja PCT v nenevroendokrinih tkivih zaradi bakterijske okužbe še ni pojasnjena, je pa v pomoč pri razločevanju vzrokov vnetja.[8]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

Vrednosti PCT v krvi znatno porastejo zlasti pri sistemskih bakterijskih okužbah, na primer pri bakterijski sepsi. Pri omejenih okužbah, kot so okužba sečil, pljučnica ali absces, so vrednosti PCT tudi pri težki klinični sliki načeloma nizke. Pri virusnih okužbah in avtoimunih boleznih so plazemske koncentracije PCT normalne ali neznatno povišane, zato je določevanje PCT pomemben parameter na primer pri razlikovanju akutnih bakterijskih okužb od virusnih ter avtoimunih bolezni.[4] Povečana koncentracija PCT lahko spremlja tudi sistemske okužbe, ki jih povzročajo glive in zajedavci.[5]

Kot dober pokazatelj bakterijske okužbe, zlasti sistemske, je lahko prokalcitonin uporaben parameter pri identificiranju takih okužb in kot pomoč pri uporabi protimikrobnega zdravljenja.[11][5][6]

Njegova uporabnost se je zlasti pokazala pri bakterijski sepsi.[6] Svojo vlogo ima na primer tudi pri določanju vzroka febrilne nevtropenije, [5] okužbah spodnjih dihal,[12] osrednjega živčevja[13] in sečil, endokarditisu, okužb po operativnih posegih itd.[5]

Sepsa[uredi | uredi kodo]

Zlati standard za potrditev bakterijske okužbe kot vzroka sepse je pozitivna hemokultura, vendar jo uspejo dokazati le v 20–30 % primerov, poleg tega pa traja tudi 2–3 dni. Zato so v klinični praksi pomembni zanesljivi laboratorijski kazalniki in kot najuporabnejši se je izkazal prokalcitonin. Njegova občutljivost za dokazovanje sepse je 77-%, specifičnost 79-%, površina pod krivuljo ROC pa 0,85. Splošno sprejeta razmejitvena vrednost ni potrjena, a vrednost PCT < 0,5 μg/l bakterijsko okužbo z veliko verjetnostjo izključuje, sepsa pa je bolj verjetna pri vrednosti > 2 μg/l. Spremljanje vrednosti PCT lahko pomaga tudi pri oceni uspešnosti zdravljenja in odločanju o trajanju protimikrobnega zdravljenja.[6]

V primerih hude sepse ali septičnega šoka lahko serumska koncentracija prokalcitonina za več stokrat preseže mejno vrednost 0,5 μg/L, pri lokaliziranih okužbah posameznih organov in pri abscesih pa je njegova serumska koncentracija večinoma manjša. Stopnja povečanja PCT je neposredno povezana z resnostjo sepse oz. s prizadetostjo posameznih organskih sistemov.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534987/prokalcitonin?query=Prokalcitonin&SearchIn=All, Slivenski medicinski slovar, vpogled: 24. 11. 2025.
  2. ↑ »Procalcitonin: Reference Range, Interpretation, Collection and Panels«. 9. marec 2017. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  3. ↑ Deftos LJ, Roos BA, Parthemore JG (december 1975). »Calcium and skeletal metabolism«. The Western Journal of Medicine. 123 (6): 447–58. PMC 1130411. PMID 1105981.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 Gabršček, Lucija, Voga, Gorazd, Krivec, Bojan, Skale, Rafael, Parežnik, Roman, Podbregar, Matej (2001). Pomen prokalcitonina pri prepoznavanju bakterijske okužbe. Zdravniški vestnik, letnik 70, supl. 1, str. I-11-I-5.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Jereb, Matjaž, Derganc, Metka, Kremžar, Boriana, Kitanovski, Lidija (2009). Prokalcitonin v klinični praksi. Onkologija (Ljubljana), letnik 13, številka 2, str. 110-113.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Berden J. Prepoznava sepse in pristop k zdravljenju. Izbrana poglavja iz interne medicine 2022. Ljubljana : Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino: Slovensko zdravniško društvo, 2022: 297−302.
  7. ↑ Žargaj, Anja, Korošec, Peter, Šifrer, Franc, Košnik, Mitja (2017). Diagnostična vrednost označevalcev pri sepsi. Zdravniški vestnik, letnik 86, številka 11/12, str. 481-492.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Jin M, Khan AI (1. marec 2010). »Procalcitonin: Uses in the Clinical Laboratory for the Diagnosis of Sepsis«. Laboratory Medicine (v angleščini). 41 (3): 173–177. doi:10.1309/LMQ2GRR4QLFKHCH9. ISSN 0007-5027.
  9. ↑ Hendrickson WA, Ward KB (Oktober 1975). »Atomic models for the polypeptide backbones of myohemerythrin and hemerythrin«. Biochemical and Biophysical Research Communications. 66 (4): 1349–1356. doi:10.1016/0006-291X(75)90508-2. PMID 5.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Vijayan AL, Ravindran S, Saikant R, Lakshmi S, Kartik R (3. avgust 2017). »Procalcitonin: a promising diagnostic marker for sepsis and antibiotic therapy«. Journal of Intensive Care. 5: 51. doi:10.1186/s40560-017-0246-8. PMC 5543591. PMID 28794881.
  11. ↑ Schuetz P, Albrich W, Mueller B (september 2011). »Procalcitonin for diagnosis of infection and guide to antibiotic decisions: past, present and future«. BMC Medicine. 9: 107. doi:10.1186/1741-7015-9-107. PMC 3186747. PMID 21936959.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ Schuetz P, Wirz Y, Sager R, Christ-Crain M, Stolz D, Tamm M, Bouadma L, Luyt CE, Wolff M, Chastre J, Tubach F, Kristoffersen KB, Burkhardt O, Welte T, Schroeder S, Nobre V, Wei L, Bucher HC, Bhatnagar N, Annane D, Reinhart K, Branche A, Damas P, Nijsten M, de Lange DW, Deliberato RO, Lima SS, Maravić-Stojković V, Verduri A, Cao B, Shehabi Y, Beishuizen A, Jensen JS, Corti C, Van Oers JA, Falsey AR, de Jong E, Oliveira CF, Beghe B, Briel M, Mueller B (Oktober 2017). »Procalcitonin to initiate or discontinue antibiotics in acute respiratory tract infections« (PDF). The Cochrane Database of Systematic Reviews. 10 (5): CD007498. doi:10.1002/14651858.CD007498.pub3. PMC 6485408. PMID 29025194.
  13. ↑ Wei TT, Hu ZD, Qin BD, Ma N, Tang QQ, Wang LL, Zhou L, Zhong RQ (Marec 2016). »Diagnostic Accuracy of Procalcitonin in Bacterial Meningitis Versus Nonbacterial Meningitis: A Systematic Review and Meta-Analysis«. Medicine. 95 (11): e3079. doi:10.1097/MD.0000000000003079. PMC 4839921. PMID 26986140.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prokalcitonin&oldid=6116731«