Portugalska ladjica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Portugalska ladjica
Portuguese Man-O-War (Physalia physalis).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Cnidaria (ožigalkarji)
Razred: Hydrozoa
Red: Siphonophora
Družina: Physaliidae
Rod: Physalia
Vrsta: P. physalis
Znanstveno ime
Physalia physalis
(Linnaeus, 1758)

Portugalska ladjica (znanstveno ime Physalia physalis) je žival iz skupine ožigalkarjev. Ta morski nevretenčar v ožigalkah močan toksin, ki lahko povzroči tudi smrt pri človeku.


Hrana in način prehranjevanja[uredi | uredi kodo]

Pod plinskimi mehurji portugalske ladjice se nahajajo trume polipov, od katerih visi navzdol veliko število lovk. Nekatere teh lovk imajo ožigalke, ki imajo nalog, da vsako majhno ribo, ki pride v bližino, omrtvijo. Ožigalke imajo tudi mišice in takoj, ko je plen omamljen, ga dvignejo h koloniji polipov, ki leži pod plinskim mehurjem. Tukaj se spravijo nad plen posebni polipi za hranjenje ter ga použijejo. Portugalska ladjica zgrabi vsako ribo, ki jo lahko obvlada. Ne glede na to goji poseben odnos z majhno ribico, imenovano okroglorepko, ki ji pomaga pri lovljenju plena.

Obnašanje[uredi | uredi kodo]

Portugalske ladjice zasledimo v toplih svetovnih morjih, pogosto v skupinah na tisoče.Njihovi bleščeči barvni plinasti mehurji, ki prepuščajo svetlobo, gledajo približno 15 centimetrov iz vode ter delujejo kot jadro. Še bolj izredno pa je to, da lahko žival, da obdrži določeno smer, križari celo diagonalno na veter. To ožigalko se običajno najde v bližini morske obale, medtem ko se v toplejših morjih pusti odnesti celo do zemeljskih tečajev. Vendar pa jo močni, na obalo usmerjeni vetrovi, spihajo lahko tudi na kopno.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Kako se portugalska ladjica razmnožuje še ni popolnoma pojasnjeno. Vsekakor pa je znano, da se znotraj kolonije nahajajo polipi, ki so pristojni za razmnoževanje. Iz teh nastajajo na nespolni način nove kolonije. Gledano tako, se lahko vsaka portugalska ladjica vedno ponovno razmnožuje sama, kar bi lahko obrazložilo njihovo ogromno število. Poleg tega se tudi predvideva, da portugalska ladjica ob smrti izloči jajčeca ter spermije v morje, iz oplojenih jajčec se zopet razvijejo nove ožigalke.

Posebna prilagoditev[uredi | uredi kodo]

Portugalska ladjica je oborožena z velikim številom nematocistov (ožigalk). So sicer zelo majhne, vendar pa vsaka vsebuje zavito votlo cevčico, ki je prevlečena s tankimi dlačicami. Vsak pritisk na izrastek kot npr. bežen dotik ribe, ki plava mimo, sproži mehanizem. Ožigalke se izstrelijo kot majhne harpune v svoj plen, vendar ostanejo povezane z lovkami.Vsebujejo nevaren strup, ki je podoben strupu kobre. Ribe od njega poginejo, pri človeku pa povzroči vročico, šok ter težave z dihanjem.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Najdemo jih povsod v toplih morjih sveta, najbolj pa je razširjena v zalivskem toku severnega Atlantika v subtropskih vodah Indijskega in Tihega oceana.

Zaščita vrste[uredi | uredi kodo]

Malo je znanega o tem, kako občutljiva je portugalska ladjica na onesnaževanje morja in na zmanjšano število rib, vendar pa sedaj ta vrsta ni neposredno ogrožena.

Značilnosti portugalske ladjice[uredi | uredi kodo]

  • Pomen mehurja: Veliki plinski mehur je napolnjen pretežno z dušikom in služi kot jadro. V nevihtnem vremenu pa se zrak lahko izpusti, da se meduza lahko potopi malo pod površino vode, kjer je varna pred vetrom in vremenom
  • Dolžina: dolžina telesa je 9-35 cm, dolžina lovk običajno 15m, v zelo redkih primerih pa so lahko dolge do 50m
  • Razmnoževanje: praviloma z nespolnim drstenjem; polipi se oddvojijo od glavne kolonije, da ustvarijo nove kolonije
  • Obnašanje: pustijo se, da jih odnaša morje
  • Prehranjevanje: vse majhne ribe
  • Življenjska doba: nekaj mesecev
  • Sorodne vrste: Obstajajo številne vrste kormijskih trdoživnjakov, od katerih je več znanih kot portugalska ladjica-galeja. Samo za srednje morsko območje je zabeleženih najmanj 20 različnih vrst. K bližnjim sorodnikom se štejejo jadrnasti cevkači.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Piper, Ross (2007), Extraordinary Animals: An Encyclopedia of Curious and Unusual Animals, Greenwood Press.
  • "Physalia physalis.". Animals.nationalgeographic.com. Pridobljeno dne 17. januar 2014.