Pogovor o predlogi:JezikIme

Dvopičje za imenom jezika PMM ni potrebno. Dovolj je npr. angleško enough. Glej tudi Džu Šidžje. --xJaM 23:57, 26 oktober 2006 (CEST)

To ni v skladu s Pravopisom (čl. 365). Namreč za skrajšano napovedjo se piše dvopičje:

Foto: arhiv Dela

Tisk: Grafika Soča

In zdaj: Cvetka Završnik

Hoditi čez progo in po progi je nevarno (prav: čez progo in po njej).

--Eleassar ^pogovor 14:05, 27 oktober 2006 (CEST)

V navedenih primerih je raba dvopičja vsekakor ustrezna - in pravilna. V takšnih primerih kot je navajanje besed v drugih jezikih, pa po vsej verjetnosti ne. Trije zgledi, ki temu pritrjujejo:

• Janez Strnad, Homogeno gravitacijsko polje, (DMFA S, Ljubljana 1994), str. 13: »Funkcija minevanja $\alpha (x)$ (angleško lapse function) ustreza razdalji od simetrijske osi.«
• Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, (MK, Ljubljana 1997), str. 454 (kako je zapisano v novi izdaji, trenutno ne vem): »pleteníčiti -ičim nedov. 'govoričiti', tudi plesti v podobnem pomenu. To je enako s hrv., srb plesti 'govoričiti, lagati', rus. плести (plesti) 'lagati, klevetati', češ. plest 'zmešano govoriti'. Pri nastanku pomena pslovan. glagola *plesti 'govoriti, lagati', ki je formalno enak s tekstilnim izrazom plesti, je verjetno sodelovala besedna družina, ki se je razvila iz ide. korena *(s)pel- 'vzneseno govoriti'. Od tod je npr. lit. prepeti 'kramljati, lagati, blebetati', let. plepet 'lagati'. Glej tudi spletka.«
• Oxfordova ilustrirana enciklopedija astronomije (prevod Niko Štritof) (DZS, Ljubljana 1999), str. 107: »Oceanus Procelarum (latinsko 'ocean neviht'), ogromno nepravilno *morje, ki je nastalo, ko je lava zalila Velikansko kotlino v severozahodnem kvadrantu vidnega dela Lune. Vesoljske sonde Surveyor 1 in 2, Luna 9 in 13 ter odprava Apollo 12 so pristale tam ...«

--xJaM 21:59, 27 oktober 2006 (CEST)

Referenca za pravopis slovenskega jezika je Slovenski pravopis in ne Homogeno gravitacijsko polje, Slovenski etimološki slovar ali Oxfordova ilustrirana enciklopedija astronomije. Pravopis pravi, da se za skrajšano napovedjo piše dvopičje. Treba se je torej vprašati: ali gre za napoved, ali ne? Prav gotovo gre, ker napoveš, da še nekaj pride, namreč zapis v tujem jeziku. --Eleassar ^pogovor 22:57, 27 oktober 2006 (CEST)

Virov, kot so zgornji trije, je še precej. Po tvoji logiki potem vsi narobe zapisujejo. Ali lahko navedeš kakšen vir, ki pritrjuje tvoji trditvi, da se v tem primeru mora uporabljati dvopičje? Seveda je jasno, da je Slovenski pravopis pri tem odločujoč, vendar si ti lahko njegove določitve napačno razlagaš. --xJaM 19:03, 1 november 2006 (CET)

Bom pogledal. Menim pa, da je tvoje stališče tukaj utemeljeno na izvirnem raziskovanju: »uvajanje analize ali sinteze sprejetih podatkov, idej, mnenj ali argumentov na način, ki podpira stališče urejevalca, ne da bi bila ta analiza ali sinteza pripisana uglednemu viru«. Na podlagi teh virov trditi, da gre tukaj za neko splošno pravilo, pomeni (v nasprotju z navajanjem pravila iz SP) izvirno raziskovanje. --Eleassar ^pogovor 21:12, 1 november 2006 (CET)

Meni ne gre za t.i. izvirno raziskovanje. (In tudi ne vem od kod ti ta zamisel ...) Rad bi slišal še kakšno mnenje. Menda lahko navedem še kakšne druge vire, ki niso ravno zgledi iz SP? Ne trdim, da je raba v zgoraj omenjenih zgledih v nasprotju z določitvami SP, le navedel sem kar sem našel. No, pa tudi mislim, da zgledi kažejo, da je raba dvopičja neupravičena. Tega pa ne trdim. Ali lahko to razlikuješ? Ravno sem prebral 500 strani debelo knjigo, in tudi v njej v takšnih primerih dvopičja ni. Slovenski prevod je iz leta 2006. Nimam nič proti določitvam SP, ampak le pravim, da si jih ti mogoče napačno razlagaš, ker eksplicitno tega primera v SP (na žalost) ni. Sicer pa je Snojev Slovenski etimološki slovar kar zgovorna referenca in je delo več generacij slovenistov. --xJaM 21:35, 1 november 2006 (CET

Razumem kaj si želel pojasniti z izvirnim raziskovanjem. To bi bilo res to, če bi jaz trdil, da iz zgoraj navedenih zgledov nujno sledi, da v takšnih primerih dvopičja ni upravičeno uporabljati. Tega pa ne trdim, temveč le pravim, da zgledi nasprotujejo temu, oziroma navedenemu členu iz SP. Po logiki majmun radi ono što majmun vidi potem urejevalec tudi privzema te zglede. Seveda se lahko moti, vendar ga zaradi tega še ni dovoljeno obtoževati izvirnega raziskovanja, kar ti počneš. Saj pravim, da se glede na navedene vire (pa tudi glede na več drugih) ne morem strinjati s tvojo navedbo. To ni nič narobe. --xJaM 21:49, 1 november 2006 (CET)

Razumem. Saj te nisem želel obtoževati, samo podal sem svoje mnenje o tvojem stališču. To naj ne bi bilo nič osebnega in je bilo mišljeno kot pojasnilo, ne kot obtoževanje. Sicer pa mislim, da imaš prav in da je res bolje pisati brez dvopičja. Take zglede sem namreč našel tudi v SP (npr. člen 224). --Eleassar ^pogovor 23:08, 1 november 2006 (CET)

Kako sem vesel, da se oba bližava neki razrešitvi. Bil bi tudi vesel, če bi se motil. Najpomembnejše mi je, da najdemo rešitev in da potem stojimo za njo. Saj veš, več glav več ve - ali kako že pravijo. Prav tako pravi Brian Greene v svoji 500-stranski knjigi, da nekako intuitivno ve, da bodo fiziki nekoč ugotovili, da potovanje v času v preteklost ne bo mogoče. Intuicija pač. --xJaM 00:01, 2 november 2006 (CET)

Se strinjam. Tudi sam sem zadovoljen. --Eleassar ^pogovor 12:37, 3 november 2006 (CET)