Pitagorejci
Pitagorejci je naziv za skupino filozofov, ki so pripadali filozofskemu gibanju pitagorejstvo, katerega začetnik je bil Pitagora.
Predstavniki[uredi]
Med njegove neposredne učence (tudi t.i. starejši pitagorejci) se prištevajo: Petron iz Himere, Hipasos Metapontski, Heraklit Efeški, Alkmeon, Aeasara iz Lukanije, Damo (Pitagorova hči), Timika, ... Le-ti so zvesto sledili Pitagori in se niso oddaljevali od njegovih naukov.
Druga skupina, ki je delovala nekako istočasno s prvo, je bila t.i. skupina mlajših pitagorejcev, ki pa je »puščala fizikalna spoznanja starejših ob strani in skušala po goli številčni špekulaciji najti odgovor o stvarstvu«[1]. Med njih uvrščamo Filolaja, Arhita, Hiketa in Ekfanta[2].
Tretja skupina pa spada že pod neopitagorejstvo, ki je bilo razširjeno med 2. stoletjem pr. n. št. in 2. stoletjem n. št. Med njih se uvrščajo: Ocellus Lucanus, Timaeus Locrus, Apolonij iz Tjana, ...
Opombe in sklici[uredi]
|
|||||||||||||||||||||||
