Peptična razjeda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Peptična razjeda
Sopomenkepeptični ulkus
Globoka razjeda želodca
Specialnostgastroenterologija
splošna kirurgija
Simptomibolečina v zgornjem delu trebuha, spahovanje, bruhanje, izguba telesne teže, neješčnost[1]
Zapletikrvavitev iz prebavil, predrtje prebavil, zapora želodčnega izhoda[2]
VzrokiHelicobacter pylori, nesteroidna protivnetna zdravila, kajenje, crohnova bolezen[1][3]
Diagnostični postopkina osnovi simptomov, potrditev z endoskopijo ali barijevo ezofagografija[1]
Diferencialne diagnozerak želodca, koronarna bolezen srca, gastritis (vnetje želodčne sluznice), vnetje žolčnika[1]
Zdravljenjeprenehanje kajenja, uživanja alkohola, uporabe nesteroidnih protivnetnih ali drugih zdravil [1]
Zdravilazaviralci protonske črpalke, zaviralci histaminskega receptorja H2, antibiotiki[1][4]
Pogostost87,4 milijona ljudi na svetu (2015)[5]
Smrti267.500 (2015)[6]

Peptična razjeda oz. peptični ulkus je razjeda sluznice želodca (želodčna razjeda, tudi čir na želodcu), dvanajstnika (razjeda dvanajstnika) ali spodnjega dela požiralnika (razjeda požiralnika), in sicer zaradi delovanja kislega želodčnega soka.[7][1][8]

Pri razjedi dvanajstnika sta najpogostejša simptoma nočno prebujanje zaradi bolečine v zgornjem delu trebuha in bolečina v zgornjem delu trebuha, ki se omili po zaužitju hrane.[1] Pri razjedi želodca se lahko bolečina po zaužitju hrane psolabša.[9] Bolniki bolečino pogosto opišejo kot pekočo ali topo.[1] Drugi simptomi zajemajo še spahovanje, bruhanje, izgubo telesne teže in neješčnost.[1] Okoli tretjina bolnikov je brezsimptomnih.[1] Med možne zaplete spadajo krvavitev iz prebavil, predrtje stene prebavil in zapora želodčnega izhoda.[2] Do krvavitev pride pri okoli 15 % bolnikov.[2]

Pogosta vzroka sta okužba z bakterijo Helicobacter pylori in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil.[1] Manj pogosti vzroki so kajenje, stres zaradi hujše bolezni, behcetova bolezen, zollinger-ellisonov sindrom, crohnova bolezen in jetrna ciroza.[1][3] Ob uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil so za nastanek peptične razjede bolj dovzetni starejši ljudje.[1] Na diagnozo se praviloma posumi na osnovi prisotnih simptomov, potrdi pa se z endoskopskim pregledom ali s slikanjem s kontrastnim sredstvom (običajno z barijem).[1] Okužba s H. pylori se lahko dokaže s krvnim testom na protitelesa, dihalnim testom s sečnino, testiranjem blata ali z endoskopskim vzorcem.[1] Druge bolezni, ki lahko povzročajo enake ali podobne simptome, so rak želodca, koronarna bolezen srca, gastritis (vnetje želodčne sluznice) in vnetje žolčnika.[1]

Prehrana nima bistvenega vpliva na nastanek razjede ali na preprečevanje njenega nastanka.[10] Zdravljenje lahko vključuje prenehanje kajenja, uživanja alkohola, uporabe nesteroidnih protivnetnih ali drugih zdravil ter uporabo zdravil za zmanjšanje kislosti želodčnega soka.[1] Za zmanjšanje kislosti želodčnega soka se uporabljajo predvsem zaviralci protonske črpalke in zaviralci histaminskega receptorja H2 in običajno se priporoča štiritedensko zdravljenje.[1] Pri razjedah, ki jih povzroča okužba s H. pylori, se uporablja kombinirano zdravljenje antibiotikov (amoksicilin + klaritromicin) in zaviralca protonske črpalke.[4] Takšno zdravljenje ni vedno učinkovito, zlasi ker se čedalje pogosteje pojavlja odpornost proti antibiotikom.[4] Krvavitve iz razjed običajno zahtevajo endoskopski poseg, če pa le-ta ni uspešen, pa je lahko potreben tudi odprt poseg.[2]

Peptične razjede so prisotne pri okoli 4 % svetovnega prebivalstva.[1] Leta 2015 so po ocenah v svetu novo peptično razjedo odkrili pri 87,4 milijonih bolnikov.[5] Tekom življenja se peptična razjeda pojavi pri okoli 10 % prebivalstva.[11] Zaradi peptične razjede je leta 2015 umrlo 267.500 ljudi (število upada, saj je leta 1990 bolezen zahtevala okoli 327.000 smrti).[6][12] Prvi zapis o predrtju peptične razjede sega v leto 1670, in sicer pri princesi Henriki Angleški.[2] Konec 20. stoletja sta Barry Marshall in Robin Warren ugotovila, da velik delež peptičnih razjed povzroči okužba s H. pylori[4] in za to prejela Nobelovo nagrado leta 2005.[13]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 Najm WI (september 2011). »Peptic ulcer disease«. Primary Care. 38 (3): 383–394, vii. doi:10.1016/j.pop.2011.05.001. PMID 21872087.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Milosavljevic T, Kostić-Milosavljević M, Jovanović I, Krstić M (2011). »Complications of peptic ulcer disease«. Digestive Diseases. 29 (5): 491–493. doi:10.1159/000331517. PMID 22095016.
  3. 3,0 3,1 Steinberg KP (Junij 2002). »Stress-related mucosal disease in the critically ill patient: risk factors and strategies to prevent stress-related bleeding in the intensive care unit«. Critical Care Medicine. 30 (6 Suppl): S362–4. doi:10.1097/00003246-200206001-00005. PMID 12072662.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Wang AY, Peura DA (Oktober 2011). »The prevalence and incidence of Helicobacter pylori-associated peptic ulcer disease and upper gastrointestinal bleeding throughout the world«. Gastrointestinal Endoscopy Clinics of North America. 21 (4): 613–635. doi:10.1016/j.giec.2011.07.011. PMID 21944414.
  5. 5,0 5,1 Vos, Theo; in sod. (GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators) (Oktober 2016). »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1545–1602. doi:10.1016/S0140-6736(16)31678-6. PMC 5055577. PMID 27733282.
  6. 6,0 6,1 Wang, Haidong; Naghavi, Mohsen; Allen, Christine; Barber, Ryan M.; Bhutta, Zulfiqar A.; Carter, Austin; Casey, Daniel C.; Charlson, Fiona J.; Chen, Alan Zian; Coates, Matthew M.; Coggeshall, Megan; Dandona, Lalit; Dicker, Daniel J.; Erskine, Holly E.; Ferrari, Alize J.; Fitzmaurice, Christina; Foreman, Kyle; Forouzanfar, Mohammad H.; Fraser, Maya S.; Fullman, Nancy; Gething, Peter W.; Goldberg, Ellen M.; Graetz, Nicholas; Haagsma, Juanita A.; Hay, Simon I.; Huynh, Chantal; Johnson, Catherine O.; Kassebaum, Nicholas J.; Kinfu, Yohannes; in sod. (Oktober 2016). »Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1459–1544. doi:10.1016/s0140-6736(16)31012-1. PMC 5388903. PMID 27733281.
  7. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542882/ulkus?query=ulkus&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 8. 2020.
  8. »Definition and Facts for Peptic Ulcer Disease«. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 28. februarja 2015.
  9. Rao, S. Devaji (2014). Clinical Manual of Surgery (v angleščini). Elsevier Health Sciences. str. 526. ISBN 9788131238714.
  10. »Eating, Diet, and Nutrition for Peptic Ulcer Disease«. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2015. Pridobljeno 28. februarja 2015.
  11. Snowden FM (Oktober 2008). »Emerging and reemerging diseases: a historical perspective«. Immunological Reviews. 225 (1): 9–26. doi:10.1111/j.1600-065X.2008.00677.x. PMC 7165909. PMID 18837773.
  12. Naghavi, Mohsen; in sod. (GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators) (Januar 2015). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. Lancet. 385 (9963): 117–171. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.
  13. »The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2005«. nobelprize.org. Nobel Media AB. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2015. Pridobljeno 3. junija 2015.