Paschenov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Paschenove krivulje za helij, neon, argon, vodik in dušik kot funkcije prebojne napetosti.

Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Imenuje se po nemškem fiziku Friedrichu Paschnu (1865 – 1947). Odkril ga je v letu 1889.[1]

Paschen je ugotovil, da je napetost pri kateri pride do preboja, enaka:

V=\frac{a(pd)}{\ln(pd)+b} \!\, ,

kjer je:

  •  V \, napetost pri kateri pride do preboja
  •  p \, tlak plina, ki se nahaja med elektrodama
  •  d \, razdalja med elektrodama
  •  a \, konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama
  •  b \, konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Paschen, Friedrich (1889). "Ueber die zum Funkenübergang in Luft, Wasserstoff und Kohlensäure bei verschiedenen Drucken erforderliche Potentialdifferenz". Annalen der Physik 273 (5): 69–75. doi:10.1002/andp.18892730505. 

Zunaje povezave[uredi | uredi kodo]