Parenhim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.

Pri živalih (in ljudeh)[uredi | uredi kodo]

Pri živalskih organizmih in pri človeku parenhim pomeni za tkivo ali organ specifične celice (za razliko od strome, ki pomeni vezivno celičje tkiva oziroma organa). O parenhimskem tkivu in o stromi lahko govorimo tudi pri novotvorbah (tumorjih); parenhim so mutirane rakave celice ene linije, medtem ko je stroma vezivno ogrodje tumorja.

Zarodek ima na začetku svojega razvoja tri celične plasti, imenovane klični listi: notranji (entoderm), srednji (mezoderm) in zunanji klični list (ektoderm). Parenhim večine organov nastane iz zunanjega kličnega lista (npr. kože, možganov) ali notranjega kličnega lista (npr. parenhim pljuč, prebavil, jeter, trebušne slinavke). Iz srednjega kličnega lista nastane le npr. parenhim ledvic in srca. Stromalne celice vseh organov so mezodermalnega izvora.

Primeri parenhimskih tkiv[uredi | uredi kodo]

Organ Parenhim
ledvica nefroni
pljuča alveoli, respiratorni bronhioli, alveolarni vodi in terminalni bronhioli
vranica bela pulpa in rdeča pulpa
možgani nevroni
jetra hepatociti
srce kardiomiociti

Pri rastlinah[uredi | uredi kodo]

Parenhimske celice pri rastlinah so vrsta osnovnega tkiva. Imajo tanke celične stene in predstavljajo večinsko tkivo neolesenelih struktur, v nekaterih primerih pa je lahko celična stena parenhimskih celic tudi olesenela.

Glede na funkcijo lahko parenhimske celice razdelimo v vsaj pet razredov:[1]:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dermastia M. Teze predavanj za 1. letnik študentov biotehnologije. Katedra za botaniko, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Pridobljeno 1.12.2009