Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na oddelku se izvaja študij germanistike, nederlandistike in skandinavtistike.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oddelek je nastal leta 1998 po razdelitvi Oddelka za germanske jezike in književnost na dva druga.

Program je bil moderno zasnovan že pred razdelitvijo na dva oddelka, saj je že takrat temeljil na treh temeljih: na jezikoslovnem, literarno-zgodovinskem znanju in pridobivanju oz. poglabljanju praktičnih jezikovnih kompetenc. Člani in članice oddelka veliko vlagajo v izboljšanje konkretnega pouka, saj ugotavljajo, da se raven in izobrazba študentov in študentk spreminjata in da zahtevata dodatno motiviranje in dodatne ponudbe. Zato so začeli uvajati posodobljene oblike poučevanja, ne več običajni frontalni pouk, temveč skupinsko in projektno delo, predvsem pa e-učenje. V bolonjskih programih je sprotno in samostojno učenje imperativ za dosego cilja, za razvijanje kompetenc.

Zgodovina lektoratov[uredi | uredi kodo]

Zasluga, da se je nizozemski jezik na Filozofski fakulteti uveljavil, gre pobudi nederlandista in umetnostnega zgodovinarja Paula van den Heuvela, ki je leta 1989 začel poučevati nizozemščino. Lektorat je sprva potekal v obliki prostovoljnega in vsem študentom odprtega tečaja, ki je že v začetku pritegnil veliko število slušateljev. Leta 2008, z uvedbo bolonjskega študijskega programa, pa nizozemščina poleg že obstoječega statusa postane tudi posebno izpostavljeni izbirni predmet na programu Germanistika.

Veliko daljšo zgodovino na oddelku ima skandinavistika: Zasnoval ga je prof.dr. Janez Orešnik že v petdesetih letih. K temu ga je spodbudilo gostovanje danskega slavista. Lotil se je intenzivnega proučevanja skandinavskih jezikov. 1971 se je nato ustanovil stalni lektorat švedščine, ki ga je vodila Švedinja Lena Holmqvist do leta 1995.

Oba lektorata nudita intenzivni jezikovni pouk, omogočata pridobitev certifikatov ter se v višjih letnikih ukvarjata tudi posredovanjem znanja o družbi in kulturi ter literaturi obeh dežel. Posredujeta štipendije nizozemskih oz. švedskih institucij in sodelujeta v bilateralnih in evropskih projektih.[1].

Študijski programi[uredi | uredi kodo]

Dodiplomski študij[uredi | uredi kodo]

Preglednica študijskih programov

Do 2008/9 je bil mogoč vpis v naslednje študijske programe:

  • Enopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo
  • Enopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo
  • Dvopredmetni študij nemščine s pedagoško usmeritvijo
  • Dvopredmetni študij nemščine z nepedagoško usmeritvijo

Oba študijska programa pedagoške usmeritve usposabljata diplomante za poučevanje nemškega jezika in književnosti na vseh ravneh, od predšolske do visokošolske. Pri obeh pedagoških smereh univerzitetnega študija diplomanti pridobijo z diplomo naziv profesor nemškega jezika in književnosti. Programa nepedagoške usmeritve usposabljata slušatelje za razne oblike medjezikovne in medkulturne komunikacije in posredovanja, kar je potrebno pri vrsti kulturnih in gospodarskih dejavnosti (npr. novinarstvo, turizem, diplomatska služba). Pri enopredmetnem in dvopredmetnem študiju nepedagoške smeri diplomanti pridobijo z diplomo naslov diplomirani nemcist oz. germanist. S tem naslovom niso usposobljeni za poučevanje nemščine. V kolikor bi s tem naslovom želeli poučevati, morajo naknadno po diplomi opraviti vse pedagoške in didaktične obveznosti pedagoške usmeritve.

Dvig znanja in kompetenc pri diplomantih in diplomantkah dosegamo tudi preko stalnega strokovnega spopolnjevanja oz. permanentnega izobraževanja. Ti programi so usmerjeni k posodabljanju strokovnega in pedagoškega zna­nja diplomantov našega oddelka in odgovarjajo na potrebe, ki jih zaznamo tako s strani praktikov kot tudi s strani osnovalcev učnih načrtov in nacionalnih predpisov. V ospredju je sodobni, na učeče se naravnani jezikovni pouk, ki je narav­nan k usvajanju medkulturnih in komunikacijskih sposobnosti, kot jih pred­videvajo novi učni načrti. Posebej pomembni so za zmanjševanje razlik v strokovnem in teoretičnem znanju učiteljev, ki so diplomirali pred več leti, ko je bila stroka manj razvita. Tudi pri teh programih vključujemo predavanja in seminarje poznanih med­narodnih strokovnjakov.

Podiplomski študij[uredi | uredi kodo]

Smeri
  • Stari nemški jezik in književnost
  • Nemška književnost
  • Moderni nemški jezik
  • Didaktika nemškega jezika

V skladu z novo univerzitetno zakonodajo je Oddelek za germanistiko uvedel tudi možnost podiplomskega študija raznih smeri, kot so angleška in ameriška književnost, nemška književnost, angleška historična slovnica, nemški jezik in interdisciplinarni študij s poudarkom na metodiki pouka.

Predstojniki[uredi | uredi kodo]

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Katedre in lektorati[uredi | uredi kodo]

  • Katedra za moderni nemški jezik
  • Katedra za starejši nemški jezik in književnost
  • Katedra za novejšo nemško književnost
  • Katedra za moderno nemško književnost
  • Katedra za didaktiko nemščine
  • Lektorat za švedski jezik
  • Lektorat za nizozemski jezik

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zbornik : 1919 - 1999. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-129-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]