Nosferatu, simfonija groze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nosferatu, Simfonija groze

Promocijski poster
Režiser: F. W. Murnau
Producent: Enrico Dieckmann
Albin Grau
Scenarist: Bram Stoker
Henrik Galeen
Igralci: Max Schreck
Gustav von Wangenheim
Greta Schröder
Alexander Granach
Ruth Landshoff
Direktor fotografije: Fritz Arno Wagner
Günther Krampf
Distribucija: Film Arts Guild
Datum izida: Nemčija 4 Marec 1922
ZDA 3 Junij 1929
Dolžina: 94 min.
Država: Nemčija
Jezik: nemi film
Nemški

Nosferatu: Simfonija groze (tudi Nosferatu, izvirno Nosferatu, eine Symphonie des Grauens) je nemška ekspresionistična vampirska grozljivka v režiji F. W. Murnaua in glavnega igralca Maxa Schrecka, ki je odigral vampirja grofa Orloka. Film, posnet leta 1921 in izdan leta 1922, je bil v bistvu nepooblaščena prilagoditev knjige Drakula Brama Stokerja, s spremenjenimi imeni in drugimi podrobnostmi, saj studio ni mogel pridobiti avtorskih pravic.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Thomas Hutter dela v podjetju napremičnin v nemškem mestu Wisborg. Njegov delodajalec Knock, ga pošlje v Transilvanijo, da dokonča prodajo hiše Count Orlok. Hutter zaupa svojo ženo Ellen, njegovemu dobremu prijatelju Hardingu in njegovi sestri, pred vkrcanjem na ladjo. Ko je Hutter prišel v Transilvanijo, je ostal v gostilni, ker se je ustrašil govoric domačinov ob omembi imena Orlok. Domačini so ga odvračali od njegovega početja in ker se je Hutter ustrašil govoric ni hotel opraviti dela.

Max Schreck kot vampir Count Orlok

Vendar se je naslednje dan odpravil do gradu, kjer ga je sprejel sam grof Orlok. Ko grof Orlok prebere pismo hoče sesati kri iz Hutterjeve rane, vendar gost pravočasno odmakne roko stran. Hutter nato zaspi v salonu. Ko se zbudi v praznem gradu opazi da ima na vratu nekakšen pik, domneva da je to pik komarja. To noč medtem ko je Hutter spal, grof Orlock podpiše dokumente za nakup Hutterjevega doma. Orlock vidi miniaturni portret Hutterjeve žene in občuduje njen lep vrat. Ko Hutter prebere knjigo Vampires, se mu začne dozdevati, da je grof Orlock vampir z imenom Nosferatu. Ko pa odpre vrata neke sobe pred sabo zagleda vampirja Nosferatu, ki ga hoče ugrizniti v vrat. Hutter se z glavo med rameni hoče skriti vendar ga grof Orlock ugrizne. Prav v tem trenutku Hutterjeva žena Ellen zakriči, saj je v sanjah videl kaj se je zgodilo njenemu možu. Naslednji dan Hutter začne raziskovati grad. Med raziskovanje ga pot popelje v klet, kjer najde krsto, v kateri počiva grof Orlock. Ves prestrašenm hitro zbeži nazaj v svojo sobo. Hutter poskuša zbežati vendar ko spleza skozi okno, vendar ko pristane na tla se zgrudi v nezavest. Zbudi se v bolnišnici in zopet poskuša zbežati vendar brez uspeha. Medtem krste potujejo na splavu po reki navzdol. Ljudje ki so na splavu mislijo da so v njih trupla, vendar se eden izmed teh ljudi opogumi in jih odpre. Ugotovijo da so v njih samo podgane. Gospod Knock se med tem časom začne čudno obnašati in zaprejo ga v bolnišnico natančneje v psihiatrični oddelek. Kmalu gospod Knock ukrade časopis in v njem prebere, da se v Črnem morju širi kuga. Mnogi ljudje umirajo z ugrizom na vratu. Knock je zelo vesel novice. Nekaj Knockovih mornarejv prav tako zboli in sicer eden za drugim, kmalu zbolijo vsi, vendar je do takrat mrtva že prvi oficir. Sumijo, da sta umrla, zato ker sta izdala ukaz, da odprejo krste. Kmalu postane najnovešja Orlokova žrtev kapitan ladje. Ko ladja prispe v Wisborg se Orlok se neopaženo pretuhotapi v hišo, ki jo je kupil. Še prej poišče krsto, ki jo je poslal imel na ladji , saj jo potrebuje, ker pišem da moč vampirjev izvira iz zemlje v kateri je bil pokopan in ta zemlja naj bi bila njegova smrtna krsta.

Ikona scene

Ko naslednji dan pregledujejo ladjo najdejo mrtvega kapitana in prvega oficirja. Zdravniki postavijo diagnozo da so zboleli za kugo. Med meščani zavlada panika. Hutter se med tem časom vrne domov k ženi. Njegova žena se prav v tem trenutku uči kako ubiti vampirja. Vse to se uči iz knjige z naslovom Knjiga vampirjev. Kmalu v mestu umre veliko ljudi, meddrugim tudi upravnik ki so ga ubili, ker ga je nekdo zamanjal za vampirja. Orlok kmalu določi novo žrtev in sicer Hutterjevo ženo Elleno. Ker ima odprto okno, se Orlok naskrivaj splazi v njeno sobo in ji začne piti kri, vendar ne more nehati in nehati. Hutter sliši nekaj v ženini sobi in odpraiv se pogledat. Vidi Orloka in ga ubije. Ko ga ubije se spremeni v dim. Ellena živi še toliko časa da objame žalostnega moža. To Hutterja zelo prizadane.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

- Max Schreck kot grof Orlok
- Alexander Granach kot Knock
- Gustav von Wangenheim kot Thomas Hutter
- Greta Schröder Ellen kot žena gospoda Hutterja
- Georg H. Schnell kot G. Harding
- Ruth Landshoff kot Ruth Harding
- John Gottowt kot profesor Bulwer
- Gustav Botz kot zdravnik Sievers
- Max Nemetz kot kapitan ladje Demeter
- Wolfgang Heinz kot častnik ladje Demeter
- Heinrich Witte kot stražar
- Guido Herzfeldu kot gostilničar
- Karl Etlinger kot študent
- Hardy von Francois kot zdravnica
- Fanny Schreck kot medicinska sestra

Zgodovina filma[uredi | uredi kodo]

Scenarij in reprodukcija[uredi | uredi kodo]

Odhod iz kraja Wisborg je bil posnet na dvorišču Heiliden-Gesit-Kirsche. Fotografija je iz leta 1970.

Nosferatu, simfonija groze je bila prva in edina proizvodnja, nemškega filmskega studia Prana film, ustanovljena leta 1920. Direktorja sta bila Enrico Dieckmann in Albin Grau. Grau je dobil navidh za film pozimi leta 1916, ko mu je srbski kmet povedal da je njegov oče vampir in eden od nesmrtnih.

Enrico Dieckmann in Albin Grau, sta dala napisati Scenarij za film gospodu z imenom Hanrik Galeen. Sprva filmski studio ni prejel avtorskih pravic in filmskih pravic, ampak so jih kmalu dobili. Galeen je zgodbo postavil v sever nemčije, natančneje v mesto imenovano Wisborg. Dodelal je idejo vampirja, prav tako je dodal zgodbo da je v mesto Wisborg kuga prišla z ladjo na kateri so bile krste in v njih podgane. Direktorjema se je zdel scenarij odličen in uporabila sta ga.

Snemanje[uredi | uredi kodo]

Ta grad je bil določen za grad vampirja Orlok.

Snemanje se je začelo leta 1921 s posnetki kraja Wismar. Druge lokacije so bile Wassertor, Heiligen-Geist-Kirche dvorišče in pristaniše, v kraju Lübeck so posneli novo hišo vampirja Orloka. Nadalnje snemanje je sledilo v kraju Lauenburg, Rostock in na Sylt. Filmska ekipa je tudi odpotovala na gorovje Krpati, kjer je grad Orava služil kot grad vampirja Orloka. Del filma so posneli tudi na Slovaškem.

Imeli so samo eno kamero in enega snemalca, zato so film snemali tako dolgo. Direktor je pozorno sledil scenariju za potavitev kamere in razsvetlajve ter efektov. Zadnji del filma kjer se Ellen žrtvuje in Orlok umre so žev naprej skrbnno načrtovali, pri delu os celo uporabili časovni metronom, za nadzor hitrosti.

Premiera in distribucija[uredi | uredi kodo]

Sodobna kritika[uredi | uredi kodo]

Kritiki, ki so si ogledali film Nosferatu, so povedali, da je film zelo dober, tehnično popoln, prav tako tudi popoln pri osvetlitvi in efektih. Revija v Berlinu, ki ocenjuje filme je napisala, da je film tehnično zelo popoln, prav tako so pohvalili tudi izbiro popolnega glavnega igralca, vendar so menili da bi imela njegova oblika večji učinek, če bi se videl le obris.

Odstopanje od romana[uredi | uredi kodo]

Vplivi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]