Nikolaj iz Damaska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nikolaj iz Damaska
Rojstvo64 pr. n. št.
Damask
Smrt4
Rim
DržavljanstvoSelevkidski imperij
Pokliczgodovinar, filozof, pisatelj

Nikolaj iz Damaska (tudi Damaskij, gr: Νικόλαος Δαμασκηνός, Nikolāos Damaskēnos; lat: Nicolaus Damascenus) je bil starogrški zgodovinar in filozof, ki je živel v Oktavijanovem obdobju Rimskega imperija. Njegovo ime je izpeljano iz njegovega rojstnega kraja, Damaska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je okoli leta 64 pr. n. št. Leto njegove smrti je neznano. Najverjetneje je umrl v prvi četrtini 1. stol. v Rimu. Njegov oče Antipater je bil spoštovan visok uradnik. Od očeta je ‘’podedoval’’ ugled in bogastvo in ni bil primoran služiti pri kateremkoli princu. Nikolaj je poučeval Heroda Velikega v retoriki, filozofiji in zgodovini in ga tudi preživel. Učil je tudi otroke Marka Antonija in Kleopatre. Čeprav je danes nepoznan, je bil v času svojega življenja pomembna oseba, tako zaradi svoje dejavnosti v politiki kot tudi zaradi svojih literarnih in filozofskih del.

Dela[uredi | uredi kodo]

Napisal je ogromno del, vendar so skoraj vsa izgubljena. Njegovo glavno delo je bila Univerzalna zgodovina, ki je obsegala 144 knjig/zvitkov, čeprav enciklopedija Suda omenja (zgolj) 80 knjig. Poleg teh je napisal še avtobiografijo, življenjepis cesarja Avgusta, življenjepis Heroda, nekaj filozofskih del in tragedije ter komedije. Tako tragedije in komedije, o katerih je zapisano v Sudi, kot tudi njegova filozofska dela, se niso ohranila. Ohranili so se predvsem odlomki njegovih zgodovinskih del, ki jih je v svojih delih uporabil judovski zgodovinar Jožef Flavij.

Življenje Avgusta[uredi | uredi kodo]

Napisal je Življenje Avgusta, ki pa naj bi bil dokončan šele po smrti cesarja leta 14, ko je imel Nikolaj 78 let. Ohranila sta se še dva dolga spisa, prvi v zvezi z Oktavijanovo mladostjo, drugi pa v zvezi z atentatom na Julija Cezarja. Odlomki njegove Univerzalne zgodovine, avtobiografije in njegovega življenjepisa Avgusta so v glavnem ohranjeni v izvlečkih bizantinskega cesarja Konstantina VII. Porfirogeneta.

Avtobiografija[uredi | uredi kodo]

V odlomku njegove avtobiografije je zapisano, da se je rodil okoli leta 64 pr. n. št., ko je Pompej zavzel Sirijo. Datum nastanka le-te je neznan. V njej je omenjeno, da se je želel upokojiti leta 4 pr. n. št., a ga je Herodot prepričal v skupno potovanje po Rimu. Fragmenti, ki so se ohranili se nanašajo predvsem na zgodovino Judov.

Kompendij o Aristotlu[uredi | uredi kodo]

Napisal je tudi komentarje na Aristotla, odlomek le-teh je prisoten v sirskem rokopisu, najdenem leta 1901 v Cambridgeu. Rokopis pa je drugače v večini delo Dioniza Bar Saliba.

O rastlinah[uredi | uredi kodo]

Arabski prevod njegovega dela De Plantis, ki je bil nekoč pripisan Aristotlu je bil odkrit leta 1923 v Carigradu. Obstaja tudi v sirskem rokopisu, hranjenem v Cambridgeu.

Viri[uredi | uredi kodo]

1. Adams, J. P. 2016. Nicolaus of Damascus: Life of Augustus. internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: < https://www.csun.edu/~hcfll004/nicolaus.html>

2. A new fragment for Nicolaus Damascus? A note on Suda α 1272. 2015.internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <http://research.ncl.ac.uk/histos/documents/2015A03ParadisoNoteToSudaa1272.pdf>

3. Gottheil, R., Krauss, S. 2011. Nicolas Damascus (Nicolaus Damascenus). internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <http://www.jewishencyclopedia.com/articles/11524-nicholas-of-damascus-nicolaus-damascenus>

4. Greek Sources in Arabis and Islamic Philosophy. 2013. internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <https://plato.stanford.edu/entries/arabic-islamic-greek/>

5. Hall, C. U. Nicolaus of Damascus Life of Augustus.internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <https://archive.org/stream/nicolausofdamasc00nico/nicolausofdamasc00nico_djvu.txt>

6. Nicolas Damascus - Greek historian and philosopher. 2008. internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <https://www.britannica.com/biography/Nicholas-of-Damascus>

7. Smith, A. 2014. Nicolaus of Damascus: Life of Augustus-translation (1) - Attalus.internet. 23. 11. 2017 Dostopno na naslovu: <http://www.attalus.org/translate/nicolaus1.html>

8. Wacholder, B. Z. 1962. Nicolaus of Damascus. University of California Studies in History 75.