Nestor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nestor
Nestorian Archbishop - Modern Persia by Mooshie G. Daniel.jpg
Za druge pomene glej Nestor (razločitev)

Nestorij - (grško: Νεστόριος [Nestorios], latinsko: Nestorius) je bil carigrajski patriarh v letih 428431. Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem. * po 381; † okoli 451, Zgornji Egipt.

Kot predstavnik antiohijske šole se je boril proti novemu poimenovanju, ki so ga začeli takrat uporabljati za Marijo: θεοτόκος [Theotokos] = Bogorodica, Božja Mati, Božja Porodnica. Sam je namesto tega predlagal naziv Χριστοτόκος [Hristotokos] = Kristusova Mati, Kristusova Porodnica. Nestoriju je močno nasprotoval Ciril Aleksandrijski, predstavnik aleksandrijske šole.

Da bi končal spor, je cesar Teodozij II. leta 431 sklical Efeški koncil. Pri tem je bil nekoliko pristranski, saj je bilo znano, da je v Efezu izraz Theotokos zalo priljubljen. Na koncilu je Ciril Aleksandrijski izrabil priložnost, nastopil v bran poimenovanju Theotokos in dosegel, da so Nestorija razglasili za krivoverca. Na koncilu so potrdili pravilnost izraza Theotokos, niso pa do konca razrešili vprašanja Božje in človeške narave Jezusa Kristusa, zato je Efeškemu koncilu kmalu sledil Kalcedonski koncil.

Kmalu po koncilu so odstavili 17 škofov, ki so podpirali Nestorija. Leta 435 pa je Teodozij II. izgnal Nestorija v samostan v zgornjem Egiptu.

Nestorijeve spise so uničili in večino njegovih privržencev onemogočili. Nestorianizem se je ohranil le v Asirski Cerkvi, pa še tam ne v popolnoma originalni obliki. V Asirski Cerkvi velja Nestorij za svetnika - Mar Nestorios (sveti Nestorij).