Navadni senožetnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Navadni senožetnik
Colias croceus (Dordogne).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Pieridae (belini)
Rod: Colias
Vrsta: C. croceus
Znanstveno ime
Colias croceus
(Geoffroy, 1785)
Sinonimi

Colias croceus f. deserticola Verity, 1909
Colias croceus f. helice
Colias croceus f. helicina Oberthür, 1880
Colias croceus f. mediterranea Stauder, 1913
Colias edusa (Fabricius, 1787) (non Fabricius, 1777: preoccupied)
Colias edusa f. obsoleta Grüber, 1929
Papilio croceus Fourcroy, 1785
Papilio edusa Fabricius, 1787 (non Fabricius, 1777: preoccupied)

Navadni senožetnik (znanstveno ime Colias croceus) je dnevni metulj iz družine belinov.

Opis[uredi | uredi kodo]

Samec - zgornja stran
Samica tipa helice
Spodnja stran obledelega metulja


Navadni senožetnik meri preko kril med 40 in 52 mm in ima zgornjo stran kril oranžno rumene barve. Ob zunanjem robu zgornje strani kril ima ta vrsta širok črn pas. Ta je pri samcih prekinjen z rumenimi žilami, samice pa imajo na sredi tega pasu rumene lise. Na sredini sprednjega para kril je črna pega, na sredini zadnjega para pa se nahaja svetla lisa v obliki številke osem[1]. Obstaja tudi barvna oblika te vrste, pri kateri imajo samice zgornjo stran bledo rumene do zelenkasto bele barve, ta oblika pa se imenuje tip helice.

Metulji te vrste pri počitku nikoli ne razprejo kril.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta metuljev je razširjena po Severni Afriki, južni Evropi, preko Turčije do Bližnjega vzhoda. Poleti se pojavlja tudi v celinski Evropi, občasno pa tudi v Skandinaviji. Razširjen je tudi v Aziji, kjer ga na severu najdemo do Sibirije, na jugu pa do severnega dela Indije.

Navadni senožetnik je hiter letalec, ki se seli na velike razdalje. V Sloveniji ga je moč opaziti med aprilom in novembrom od morja do visokogorskih pašnikov. Najbolje se počuti na toplih travnikih.

Ta vrsta se skozi leto pojavlja v več generacijah, samice pa jajčeca odlagajo na gostiteljske rastline posamično. Gosenice se hitro razvijajo in se lahko zabubijo že po enem mesecu od izvalitve. Iz bube se lahko po dveh do treh tednih razvijejo odrasli metulji. V Sloveniji se gosenice prehranjujejo predvsem z listi rastlinskih vrst iz družine metuljnic (Fabaceae), v glavnem iz rodov meteljka (Medicago), detelja (Trifolium), nokota (Lotus), šmarna detelja (Coronilla), ranjak (Anthyllis) in turška detelja (Onobrychis)[1].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Metulji". Notranjski regijski park. 2010. Pridobljeno dne 2011-01-06. 
  • Asher, Jim; Warren, Martin; Fox, Richard; Harding, Paul; Jeffcoate, Gail & Jeffcoate, Stephen (2001): The Millennium Atlas of Butterflies of Britain and Ireland. Oxford University Press. ISBN 0-19-850565-5
  • Evans, W.H. (1932) The Identification of Indian Butterflies. (2nd Ed), Bombay Natural History Society, Mumbai, India.
  • Wynter-Blyth, M. A. (1957): Butterflies of the Indian Region. Bombay Natural History Society, Mumbai, India.