Narcis (mitologija)

Za druge pomene glej Narcis (razločitev).

Michelangelo Merisi da Caravaggio: Narcis, 1594.

Narcis (grško Ναρκισσoς, Narkissos) je bil v starogrški mitologiji lep mladenič, sin rečnega boga Kefisa in nimfe izvirov Lejriope.

Različice mitološke zgodbe

Rimska različica

Narcis je bil zelo lep, a čustveno hladen mladenič. Zavrgel je ljubezen nimfe Eho. Boginja ljubezni Afrodita ga je kaznovala tako, da se je zaljubil v svojo lastno podobo, ki jo je uzrl v vodnem izviru. Ker pa se mu je podoba v vodi izmikala, je od hrepenenja shiral, preminil in se nazadnje spremenil v rožo, ki se po njem imenuje narcisa.

Druga različica pa pripoveduje, da se je v obupu sam usmrtil in iz njegove krvi so zrasle narcise.

Več o mitološki zgodbi o Narcisu in Eho si preberite v članku Narcis in Eho.

Pavzanijeva različica

Grški pisec Pavzanij si je zamislil svojo različico mita o Narcisu, saj ni mogel verjeti, da lahko nekdo ne loči odseva od realne osebe. V Pavzanijevi različici je imel Narcis sestro dvojčico, ki mu je bila povsem podobna in s katero sta skupaj hodila na lov. Narcis se je v svojo sestro zaljubil, ko pa je ta umrla, je odšel k studencu. V vodi je videl svoj odsev, a podoba ga je tako spominjala na ljubljeno sestro, da je le tam našel svojo uteho.

Pavzanij je verjel tudi, da je narcisa morala obstajati še pred Narcisom, saj naj bi Perzefona nabirala ravno narcise, ko jo je ugrabil Had in jo odnesel s seboj v podzemlje.

Viri

• Leksikon mitologije (1997). Ljubljana: DZS.
• Meadows, G. (1995): Mali antični leksikon. Ljubljana: Mihelač.
• Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga.