Narcis (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Caravaggio: Narcis (1594)

Narcis (grško Ναρκισσoς, Narkissos) je bil v starogrški mitologiji lep mladenič, sin rečnega boga Kefisa in nimfe izvirov Lejriope.

Različice mitološke zgodbe[uredi | uredi kodo]

Rimska različica[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Narcis in Eho.

Narcis je bil zelo lep, a čustveno hladen mladenič. Zavrgel je ljubezen nimfe Eho. Boginja ljubezni Afrodita ga je kaznovala tako, da se je zaljubil v svojo lastno podobo, ki jo je uzrl v vodnem izviru. Ker pa se mu je podoba v vodi izmikala, je od hrepenenja shiral, preminil in se nazadnje spremenil v rožo, ki se po njem imenuje narcisa.

Druga različica pa pripoveduje, da se je v obupu sam usmrtil in iz njegove krvi so zrasle narcise.[1]

Pavzanijeva različica[uredi | uredi kodo]

Grški pisec Pavzanij si je zamislil svojo različico mita o Narcisu, saj ni mogel verjeti, da lahko nekdo ne loči odseva od realne osebe. V Pavzanijevi različici je imel Narcis sestro dvojčico, ki mu je bila povsem podobna in s katero sta skupaj hodila na lov. Narcis se je v svojo sestro zaljubil, ko pa je ta umrla, je odšel k studencu. V vodi je videl svoj odsev, a podoba ga je tako spominjala na ljubljeno sestro, da je le tam našel svojo uteho.

Pavzanij je verjel tudi, da je narcisa morala obstajati še pred Narcisom, saj naj bi Perzefona nabirala ravno narcise, ko jo je ugrabil Had in jo odnesel s seboj v podzemlje.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Leksikon mitologije (1997). Ljubljana: DZS.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Leksikon mitologije (1997). Ljubljana: DZS.
  • Meadows, G. (1995): Mali antični leksikon. Ljubljana: Mihelač.
  • Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga.