Montluçon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 20’ 27" severne širine, 02° 36’ 12" vzhodne dolžine

Občina Montluçon
Montluçon

Grb občine
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 36' 12" E
Zemljepisna širina: 46° 20' 27" N
Uprava
Država Francija
Regija: Auvergne
Departma: Allier (podprefektura)
Okrožje: Montluçon
Kanton: Montluçon-Jug
Montluçon-Severovzhod
Montluçon-Vzhod
Montluçon-Zahod
+ Domérat-Montluçon-Severozahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Montluçonnais
Župan: Daniel Dugléry
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 194 m–364 m
(povpr. 207 m)
Površina kopnega:¹ 20,67 km²
Prebivalstvo
(1999)
41.362
 - gostota: (1999) 2.001/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 03185/ 03100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Montluçon je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier. Leta 1999 je mesto imelo 41.362 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Bourbonnais ob reki Cher približno 80 km zahodno do jugozahodno od središča departmaja Moulinsa.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Montluçon je sedež štirih kantonov:

Manjši del občine se nahaja v kantonu Domérat-Montluçon-Severozahod s sedežem v Domératu (12.041 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Cérilly, Commentry, Domérat-Montluçon-Severozahod, Ébreuil, Hérisson, Huriel, Marcillat-en-Combraille in Montmarault s 117.852 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Montluçon

Prva omemba kraja je iz 11. stoletja, ko je bil v njem pod Burbonci postavljen grad, rekonstruiran v 14. stoletju. Leta 1171 so ga zavzeli Angleži, deset let kasneje pa francoski kralj Filip Avgust.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Montluçon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • grad burbonskih vojvodov iz 13. do 14. stoletja,
  • cerkev sv. Petra iz 12. stoletja,
  • Notredamska cerkev iz 15. stoletja,
  • dvorec - muzej Château de La Louvière.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]