Vichy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 07’ 40" severne širine, 3° 25’ 36" vzhodne dolžine

Občina Vichy
Mestna hiša, Vichy

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 03° 25' 36" E
Zemljepisna širina: 46° 07’ 40" N
Uprava
Država Francija
Regija: Auvergne
Departma: Allier (podprefektura)
Okrožje: Vichy
Kanton: Vichy-Jug
Vichy-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Vichy Val d'Allier
Župan: Claude Malhuret
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 243 m–317 m
(povpr. 249 m)
Površina kopnega:¹ 5,85 km²
Prebivalstvo
(1999)
26.528
 - gostota: (1999) 4.535/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 03310/ 03200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Zemljevid mesta iz leta 1914

Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier. Leta 1999 je mesto imelo 26.528 prebivalcev.

Vichy je bil med leti 1940 in 1944 glavno mesto t.i. Vichyjske Francije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vichy leži v pokrajini Bourbonnais ob reki Allier, 54 km južno od središča departmaja Moulinsa. V mestu in okolici se nahaja več toplic, posledica nekdanje vulkanske aktivnosti Centralnega masiva, ki leži južno od Vichyja.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Vichy je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Vichy-Jug (del občine Vichy: 13.521 prebivalcev),
  • Kanton Vichy-Sever (del občine Vichy: 13.067 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Cusset-Jug/Sever, Le Donjon, Escurolles, Gannat, Jaligny-sur-Besbre, Lapalisse, Le Mayet-de-Montagne in Varennes-sur-Allier s 120.164 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo naselbino so ustanovili rimski legionarji leta 52 pred Kristusom po porazu proti Vercingetorixu v bitki pri Gergoviji. Konec 3. stoletja se naselbina prvič omenja kot Vipiacus, v tem času je njeno ozemlje podvrženo večji administrativni reorganizaciji rimskega cesarja Dioklecijana.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • cerkev sv. Ludvika, grajena v letih 1861-65,
  • opera, ustanovljena 31. marca 1903,
  • muzej afro-azijske umetnosti.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]