Modra špilja, Biševo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Notranjost
Modrina, ki nastane zaradi podzemnega vira svetlobe
Vhod oz. izhod iz jame

Modra špilja (modra jama) je vodna jama na vzhodni obali otoka Biševo v Jadranskem morju. Nahaja se v majhnem zalivu Balun, približno 4,5 navtičnih milj južno od naselja Komiža na otoku Vis. Biševska Modra špilja je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti na Jadranu, saj je njena notranjost v določenih delih dneva osvetljena z modro barvo.[1]

Jama[uredi | uredi kodo]

Jamo je prvi opisal in naslikal baron Eugen von Ransonet. V začetku je bila dostopna le preko naravnega vhoda, ki se nahaja okrog 10 metrov pod morsko gladino. Po baronovem predlogu je bil leta 1884 izkopan umetni vhod, ki je dovolj velik, da se v Modro špiljo pripeljejo manjša plovila.

Naravni vhod se nahaja na južni strani jame, skozi njega pa prihaja sončna svetloba, ki se odbija od dna in sten jame v modrikastih odtenkih. Tik pod morsko gladino je vidna tudi kamnita vez, ki povezuje dve jamski steni (vidna je npr. na naslednji sliki: [1])

Idealni čas za obisk jame je odvisen od letnega časa, vglavnem pa je to med 11 uro dopoldan in poldnevom.[2][3] V tem času dneva se sončna svetloba odbija od belega jamskega dna in obarva jamo v akvamarinski svetlobi, medtem ko so objekti v vodi videti srebrne barve.[4] Modra špilja (italijansko: Grotta Azzurra) na italijanskem otoku Capri je tudi znana zaradi tega pojava.

Jama je nastala kot posledica valovanja morja. Morje je erodiralo apnenčevo skalnato obalo, kakršna sicer sestavlja celotni otok. Modra špilja je dolga 24 metrov, 10 do 12 metrov globoka in do 15 metrov visoka, medtem ko je umetni vhod vanjo visok 1,5 m in širok 2, 5 m. Skozi ta vhod obišče jamo več kot 10.000 turistov letno, turistične ladje pa pogosto vključujejo tudi obisk podobne jame na otoku, imenovane Zelena jama (ki je po volumnu večja, zaradi podobnega pojava pa se obarva zelenkasto).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Radovan Radovinovič, The Croatian Adriatic, str. 298, Naklada Naprijed, Zagreb (1999), ISBN 953-178-097-8
  2. ^ Jeanne Oliver, Croatia, str. 210, Lonely Planet (2007), ISBN 1741044758
  3. ^ Vesna Marić, Lonely Planet Croatia, str. 242, Lonely Planet (2009), ISBN 1741049164
  4. ^ Steve Davey, Marc Schlossman, Unforgettable Islands to Escape to Before You Die, str. 110, Firefly Books (2007), ISBN 1554072557

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 42°57′N 16°0′E / 42.95°N 16°E / 42.95; 16