Komiža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Komiža 43°02′55″N, 16°05′13″E

Komiža
Komiza22.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 1523 (2001)
Mesto: Komiža
Županija: Splitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Komiža je manjše pristanišče in ribiško naselje na Hrvaškem, leži na zahodni strani otoka Visa. Spada v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Komiža, pogled z Biševa

Komiža, ki leži na zahodni strani otoka ob severnozahodni obali Komiškega zaliva pod hribom Hum (587 mnm), ki varuje mestece pred hladnimi severnimi vetrovi je z asfaltirano cesto povezano z največjim naseljem na otoku, mestom Vis. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima na vzhodni strani veliko peščenih in prodnatih plaž - enajst jih je samo od naselja do rta Stupište - in vsaka od njih ima, kar je za otoke nenavadno, svoj izvir pitne vode.

Pristanišče varuje pred zahodnimi vetrovi okoli 200 metrov dolg valobran, na koncu katerega stoji svetilnik. Globina morja pri valobranu je do 6 metrov. Ob njem je najzaneslivejši privez za plovila. Pristan je odprt južnim vetrovom, tedaj je morja vzvalovano.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal Z Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2658 2945 2750 2856 3391 3572 4340 3318 2588 2751 2495 1965 1679 2032 1523

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Komiže se ukvarjajo z vinogradništvom, ribolovom, predelavo rib in turizmom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iz zgodovine tega mesteca , ki ga prvič omenjajo v 12. stol., so se ohranili beneška utrdba iz 16. stol., renesančna cerkev Gospa od Gusarice - zavetnica ribičev -, ter zanimiva renesančna Zametova hiša, samostan s cerkvijo in obrambnim stolpom iz 17. stoletja, ki stoji jugovzhodno nad mestom. Samostan s cerkvijo sv. Nikole so postavili benediktinci, ki so prišli iz otoka Biševa že v drugi polovici 13. stol., današnjo podobo pa je samostan dobil 1645, ko je bila zgrajena cerkev imenovana Mustar. Ob pristanišču je kaštel z zanimivim majhnim muzejem iz leta 1585 in Zonkotovo hišo iz 16. stoletja.

Ob novi cesti proti Visu stoji na 310 mnm visokem sedlu cerkvica sv. Mihovila postavljena v 12. stoletju.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Predloga:Mesta Hrvaske