Marko Bertoncelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marko Bertoncelj
Rojstvo28. april 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Ljubljana
Smrt15. maj 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (55 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
Poklicagronom

Marko Bertoncelj, slovenski agronom, * 28. april 1928, Ljubljana, † 15. maj 1983, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po diplomi 1953 iz agronomije na ljubljanski Agronomsko-gozdarski fakulteti je 1983 doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do 1963 služboval na Gorenjskem in bil med drugim tudi direktor Kmetijskega zavoda Kranj (1958-1963). Nato se je zaposlil na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, od 1968 pa na Inštitutu za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer se je posvetil preučevanju in načrtovanju novih ureditev govejih hlevov in opreme za mehanizacijo dela v njih. Sam ali v soavtorstvu je izsledke objavil v preko 100 strokovnih člankih. S skupino sodelavcev je pripravil več načrtov za goveje hleve na družbenih posestih tako v Sloveniji kot tudi po Jugoslaviji. S sodelavci je 1979 prejel Kidričevo nagrado.[1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Silaža in silosi na kmetijah (COBISS)
  • Reakcija krav na omejevanje prostora ob krmilni mizi v hlevih za prosto rejo krav (disertacija) (COBISS)
  • Sodobna ureditev hleva z vezano živino (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.