Manganozit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Manganozit
Črni kristali manganozita, pomešani s kristali cinkita (ZnO) in sonolita (Mn9(SiO4)4(OH,F)2).
Splošno
KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulamanganov(II) oksid, MnO
Strunzova klasifikacija04.AB.25
Kristalna simetrijaizometrično heksoktaedrična
H-M notacija: (4/m32/m)
Prostorska skupina: F m3m
Osnovna celicaa = 4,44 Å; Z=4
Lastnosti
Barvasmaragdno zelena, na zraku počrni
Kristalni habitzrnat do masiven; oktaedrični kristali so redki
Kristalni sistemkubična
Razkolnostpopolna na [100], [010] in [001]
Lomvlaknat
Trdota5 - 6
Sijajsteklast, diamanten do moten
Barva črterjava
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža5,364
Optične lastnostiizotropen
Lomni količnikn = 2,16–2,17
Sklici[1][2][3]

Manganozit je zelo redek mineral, zgrajen iz manganovega(II) oksida MnO. Prvič so ga opisali leta 1817 po odkritju v gorovju Harz, Saška - Anhalt, Zvezna republika Nemčija.[2] Našli so ga tudi v Långbanu in Nordmarku na Švedskem, v Franklin Furnace, New Jersey, Združene države Amerike, na Japonskem, Kirgizistanu in Burkina Fasu.[3]

Pojavlja se tudi v manganovih nodulih in manganovih mineralih, na primer v rodokrozitu, v katerih nastaja med metamorfozo in meatsomatozo v okoljih z majhno vsebnostjo kisika.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]