Manganozit
| Manganozit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred - Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | manganov(II) oksid, MnO |
| Strunzova klasifikacija | 04.AB.25 |
| Kristalna simetrija | izometrično heksoktaedrična H-M notacija: (4/m32/m) Prostorska skupina: F m3m |
| Osnovna celica | a = 4,44 Å; Z=4 |
| Lastnosti | |
| Barva | smaragdno zelena, na zraku počrni |
| Kristalni habit | zrnat do masiven; oktaedrični kristali so redki |
| Kristalni sistem | kubična |
| Razkolnost | popolna na [100], [010] in [001] |
| Lom | vlaknat |
| Trdota | 5 - 6 |
| Sijaj | steklast, diamanten do moten |
| Barva črte | rjava |
| Prozornost | prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 5,364 |
| Optične lastnosti | izotropen |
| Lomni količnik | n = 2,16–2,17 |
| Sklici | [1][2][3] |
Manganozit je zelo redek mineral, zgrajen iz manganovega(II) oksida MnO. Prvič so ga opisali leta 1817 po odkritju v gorovju Harz, Saška - Anhalt, Zvezna republika Nemčija.[2] Našli so ga tudi v Långbanu in Nordmarku na Švedskem, v Franklin Furnace, New Jersey, Združene države Amerike, na Japonskem, Kirgizistanu in Burkina Fasu.[3]
Pojavlja se tudi v manganovih nodulih in manganovih mineralih, na primer v rodokrozitu, v katerih nastaja med metamorfozo in meatsomatozo v okoljih z majhno vsebnostjo kisika.[3]