Malija
Malija | |
|---|---|
 | |
  Malija Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°30′13.47″N 13°38′14.53″E / 45.5037417°N 13.6373694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Izola |
| Površina | |
| • Skupno | 1,55 km2 |
| Nadm. višina | 225,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 526 |
| • Gostota | 340 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6310 Izola |
| Zemljevidi | |
Malija - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Izola |
| RKD št. | 14151 (opis enote)[2] |
Malija je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Občino Izola.
Malija se nahaja v zahodnem delu Šavrinskega gričevja, na prisojnem pobočju tik pod vrhom slemena, ki se od Malijskega hriba (278 m.n.m.), najvišje točke Občine Izola, razteza proti severozahodu.
Urbana zasnova in zaselki[uredi | uredi kodo]
Stari del razložene vasi z gručastim jedrom je razpotegnjen v dve vzporedno potekajoči vrsti hiš (Ulica in Geta) z vhodi in okni na prisojno stran. Naselje ima podružnično cerkev Marije Karmelske iz leta 1932, stavbo stare šole iz leta 1934, apartmaje, poštni nabiralnik, nogometno igrišče, urejeno avtobusno postajališče. Nov del vasi med Brnjico in Brdinom ima razgled na Lucijo in portoroški zaliv. Na slemenu severozahodno od središča vasi je novo stanovanjsko in počitniško naselje Mala Seva. Nižje na pobočjih so zaselki Fičurji, Nožed, Podhrib in Punta Malija.
Demografija[uredi | uredi kodo]
Po letu 1945 se je število prebivalcev sprva zmanjševalo, po ureditvi osnovne komunalne infrastrukture (elektrika, voda, telefon, ceste), pa v zadnjem času, zaradi priseljevanja, spet narašča. Večina prebivalcev je zaposlenih v Izoli, Luciji, Portorožu ali v drugih obalnih istrskih mestih.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14151«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
