Kralj Ojdip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nastopajoče osebe:[uredi | uredi kodo]

1. Govoreče:

Ojdipus, tebanski kralj
Jokasta, tebanska kraljica
Kreon, Jokastin brat
Tejrezias, videc
Sel iz Korinta
Pastir
Služabnik na Ojdipovem dvoru
Zbor tebanskih starešin


2. Neme:

Deček, ki spremlja slepega vidca Tejrezia
Antigona, Ojdipova hčerka
Ismena, Ojdipova hčerka
Spremljevalci Ojdipa, Kreonta in Jokaste

Zasnova zgodbe:[uredi | uredi kodo]

Bog Apolon je tebanskemu kralju Lajosu prerokoval, da ga bo ubil lastni sin, če se mu bo ta rodil. Kljub svarilu bogov pred nesrečo se je Lajos odločil za potomstvo. Rodil se mu je sin, ki se ga je, zaradi prerokbe, zelo bal. Dal mu je prebosti kite na gležnjih, nato pa ga izročil služabniku z naročilom, naj ga na planini Kitajru izpostavi zverem. Služabniku se je otrok zasmilil, zato ga je izročil pastirju, ki je pasel čredo na tej planini, ta pa je dojenčka izročil svojemu kralju Polibu, ki si ga je prisvojil in ga poimenoval Ojdipus. Ojdipus je odraščal v korintski kraljevi hiši. Živel je srečno z nadomestnima staršema, ne da bi se tega sploh zavedal. Na zabavi pa mu je eden od pijanih gostov povedal, da je "podtaknjen očetu." Ta novica ga je prizadela. Oče in mati sta ga mirila in kaznovala pijanega gosta, vendar Ojdipusa novica ni in ni pustila pri miru. Odločil se je, da bo obiskal preročišče Delfi in tam poskušal izvedeti odgovor na vprašanje, ki mu ni dalo miru. Preročišče Delfi pa mu ni dalo pričakovanega odgovora. Izvedel je le svojo usodo, ki je govorila o tem, da bo ubil lastnega očeta in se poročil z rodno materjo. Ojdipus je ostal prepričan, da sta Polib in njegova žena Meropa njegova prava starša, zato se je izogibal Korinta, saj ni hotel, da bi se prerokba uresničila. Istočasno kot Ojdipus je v Delfe potoval tudi Laj. Ko so se srečali na ozki poti, je kraljev glasnik Ojdipu ukazal, da se mora umakniti. Ojdip tega ni storil, zato ga je voznik udaril z bičem. Zaradi tega udarca pa se je vnel pretep, v katerem je Ojdip ubil svojega pravega očeta Laja in vse njegovo spremstvo, razen enega, ki je pobegnil. S tem se je uresničil prvi del prerokbe. Edini preživeli član iz Lajeve skupine se je vrnil v mesto in sporočil, da je bil Laj ubit. Kmalu za tem pa je deželo Tebe zadela huda nesreča. V deželo je prišla Sfinga z žensko glavo, levjimi šapami in ogromnimi perutmi. Ubila je vsakega, ki ni znal rešiti njene uganke, ki se je glasila: zjutraj hodi po štirih, opoldne po dveh, zvečer po treh; čim več nog ima, tem počasneje se premika - kaj je to? Tebanci so v obupu rešitelju uganke obljubili roko kraljice Jokaste in vladarski prestol. Takrat pa je v Tebe prišel Ojdipus, ki je razvozlal uganko. Rešitev uganke se je glasila: človek se kot dete plazi po štirih, odrasel hodi po dveh, starcu je palica za tretjo nogo. Sfinga se je od sramote vrgla v prepad, Ojdipus pa je postal tebanski kralj in Jokastin mož. V tem zakonu so se mu rodili štirje potomci: sinova Eteokles in Polinejk ter hčeri Antigona in Ismena. Čez nekaj let pa je bog Apolon na mesto Tebe poslal kugo. Kuga naj bi se končala takrat, ko bodo izsledili morilca kralja Laja. Ojdipus je pričel iskati morilca in nazadnje odkril, da je morilec sam. Spoznal je, da je ubil svojega očeta in se poročil z rodno materjo. Jokasta se je od sramu obesila, Ojdipus pa se je oslepil.



Obnova zgodbe:[uredi | uredi kodo]

Bog Apolon je nad mesto Tebe poslal kugo, ki je množično pobijala prebivalstvo. Ojdipus, ki je vladal mestu, ni poznal načina, s katerim bi zaščitil mesto pred boleznijo. Prepričan je bil, da bo v Delfih našel pravo rešitev, zato je Jokastinega brata Kreona poslal v preročišče Delfi. Ko se je Kreon vrnil iz preročišča, je povedal Ojdipusu, da se bo kuga končala takrat, ko bo maščevana smrt kralja Lajosa. Ojdipus se je odločil, da poišče in kaznuje morilca z izgonom iz mesta ali smrtjo. Vse prebivalce mesta je pozval k sodelovanju. Kljub temu, da je Ojdipus iskal morilca kralja Lajosa, je bil neuspešen. Za pomoč je prosil slepega Tejreziasa, ki je vedel vse, kar so vedeli bogovi. Ta pa mu je povedal, da je morilec Lajosa Ojdipus sam in da se je prerokba bogov uresničila. Ojdipus je bil prepričan, da to ne more biti res, zato je Tejreziasu ukazal, naj odide. Prepričan je namreč bil, da si Kreon želi vladati namesto njega in ga hoče odstraniti s prestola. Pri tem pa naj bi mu pomagal Tejrezias. Naslednji dan je Kreon obiskal Ojdipusa in med njima se je vnel prepir. V ta prepir je posegla Jokasta. Ojdipus ji je povedal, čemu je nastal prepir, ona pa mu je razložila, da je bil Lajos umorjen na potovanju v Delfe, na nekem razpotju. Ojdipus ji je ukazal, naj mu pove vse, kar ve o Lajosovi smrti. Jokasta mu je povedala in Ojdipus je pričel sumiti in verjeti, da je res on ubil Lajosa. To slutnjo je zaupal tudi Jokasti, toda ona je bila trdno prepričana, da to ne more biti res. Prav tako tudi ni vedela, da je Ojdipus v resnici Lajosov in njen sin. V mesto je prišel sel in sporočil Jokasti, da je umrl Polib. Ko je Jokasta slišala za novico, da je Polib, za katerega je mislila, da je Ojdipusov oče, umrl naravne smrti, si je oddahnila. Sedaj je bila prepričana, da se prerokba, ki je govorila, da bo Ojdipus ubil lastnega očeta, ni uresničila. Sel je Ojdipusu rekel, da se lahko brez skrbi vrne domov na planino Kitajru k materi, vendar se je Ojdipus še vedno bal drugega dela prerokbe, ki je govorila o tem, da se bo poročil z rodno materjo. Sel spozna, kdo je pravzaprav Ojdipus (Ojdipusa je še kot otroka Jokasta izročila pastirju in mu naročila, naj ga ubije. Pastirju pa se je dojenček zasmilil in izročil ga je slu, ta pa naprej Polibu. Polib ga je vzgojil, nato pa je Ojdipus ubil lastnega očeta, ga nasledil na prestolu, se poročil z rodno materjo in imel z njo štiri otroke). Ko je sel svoje spoznanje zaupal Jokasti, je ta odhitela v hišo in se zaradi sramu obesila. Kmalu zatem je tudi Ojdipus spoznal resnico. Odhitel je v hišo, kjer je zagledal grozljiv prizor, obešeno Jokasto. Iz Jokastine obleke je vzel zlati zaponki in si z njima izpraskal oči, v prepričanju, da so ga vodile v storjene napake. Slep je stopil pred hčerki, Antigono in Ismeno, ter se poslovil od njih. Odšel je v izgnanstvo. Starševstvo nad Antigono, Ismeno, Polineikom in Eteoklesom ter vladarski stol mesta Tebe pa je prevzel Jokastin brat Kreon.


Viri in literatura:[uredi | uredi kodo]

  • Sophocles (1922). Kralj Oidipus: tragedija v petih dejanjih. Ljubljana: Nova založba.