Kožni rak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kožni rak
Klasifikacija in zunanji viri

Rak bazalnih celic, eden izmed najpogostejših tipov kožnega raka.
MKB-10 C43-C44
MKB-9 172, 173
ICD-O: 8010-8720
MeSH D012878

Kožni rak je maligno kožno tkivo. Poznane so tri vrste kožnega raka, rak bazalnih celic, skvamozni rak (rak ploščatih celic) in melanom. Poimenovane so po vrsti celic, iz katerih rak vznikne. Kožni rak se navadno razvija v povrhnjici kože, tako da so tumorji običajno vidni očem. Kožni rak je najpogosteje diagnosticirani rak in po številu primerov presega raka na pljučih, dojki, debelem črevesu in prostati.[1] Vendar pa za razliko od številnih drugih oblik raka (npr. rak pljuč, slinavke ali želodca) le manjši delež prizadetih bolnikov umre,[2] lahko pa povzroči vidne posledice. Preživetje pri melanomu je manjše kot pri nemelanomskih oblikah kožnega raka, vendar je tudi pri melanomu, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, zdravljenje sorazmerno enostavno in večina bolnikov preživi.[3]

Najpogostejša oblika kožnega raka je karcinom bazalnih celic, vendar je najnevarnejši maligni melanom. To je tudi najpogostejša oblika kožnega raka med mladim prebivalstvom (med 20. in 39. letom starosti). Ocenjujejo, da 85 % kožnega povzroča prekomerna komulativna izpostavljenost soncu.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Tri najbolj pogoste vrste kožnega raka, so:

Pojavi se na soncu izpostavljenih področjih kože, predvsem na obrazu. Redko zaseva in redko povzroči smrt. Lahko se pozdravi z operacijo ali obsevanjem.

Pogosta, a klju vsemu veliko manj pogosta oblika raka kot bazalnocelični karcinom. Stopnja zasevanja je nizka, razen pri ploščatoceličnem karcinomu ustni, ušesa ali pri imunsko oslaljenih bolnikih.

Je najredkejša od teh treh vrst kožnega raka, vendar je stopnja zasevanja visoka. Širjenje zasevkov je lahko smrtonosno.

Vrsta kožnega raka Opis Slika
Bazalnocelični karcinom Značilen je prosojen videz. Na površini so lahko vidne drobne žile, pojavijo se lahko tudi razjede.
Basal cell carcinoma3.JPG
Ploščatocelični karcinom Običajno se pojavlja v obliki rdečih, skorjastih ali luskastih madežev ali izboklin.
Squamous Cell Carcinoma1.jpg
Maligni melanom Gre za asimetrično območje z nepravilnimi robovi, različnih barv in običajno premera več kot 6 mm.[4]
Melanoma.jpg

Manj pogoste oblike kožnega rak so:

Pri karcinomu bazalnih celic in ploščatoceličnem karcinomu so pogosto prisotne mutacije, značilne za UV-sevanje, kar kaže na to, da ju povzroča žarčenje UV-B prek neposredne poškodbe DNK. Maligni melanom pa povzroča sevanje UV-A s posredno poškodbo DNK, in sicer prek prostih radikalov in reaktivnih kisikovih zvrsti. Raziskave so tudi pokazale, da lahko kombinacija treh sestavin iz zaščitnih krem skupaj z 60-minutno izpostavljenjostjo UV-žarkom povzroči povečanje prisotnosti radikalov v koži, če je nanos kreme premajhen in premalo pogosten.[5] Hkrati pa so ti raziskovalci tudi navedli, da redke kreme vsebujejo preučevane sestavine ter da dovolj pogosto nanašanje krem za sončenje zmanjšuje tveganje nastajanja radikalov.

Kožni rak, kot skupina[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tri glavne vrste raka, karcinom bazalnih celic (BCC), ploščatocelični karcinom (SCC) in maligni melanom in jih ni mogoče enako obravnavati.

  • Mehanizem, ki povzročaprvi dve obliki, se razlikuje od mehanizma, ki vodi v melanom. Neposredne poškodbe DNK povzročajo BCC in SCC, medtem ko posredne poškodbe DNK povzročijo melanom.
  • Stopnja umrljivosti BCC in SCC je okrog 0,3% in v ZDA povzročita 2000 smrti letno, medtem ko je stopnja umrljivosti pri melanomu 15–20% in povzroči 6500 smrti na leto.[6].

Čeprav je mnogo manj pogost kot BCC in SCC, maligni melanom povzroči 75% vseh s kožnim rakom povezanih smrtnih primerov.[6][7]. Zaščitne kreme pred UV-žarki so se izkazale za koristne pri zaščiti pred BCC in SCC, vendar pa obstaja verjetnost, da kreme ne ščitijo kože pred nastaknom malignega melanoma. Izkazalo se je celo, da skupaj z UV-žarki nastajajo celo rektivne kemikalije.[8][9][10][11][12][13]. Laboratorijski poizkusi in epidemiološke študije kažejo, da se za zaščito pred soncem uporabljajo snovi, ki korelirajo z incidenco melanoma. Pojavlja se vprašanje, ali so te snovi rakotvorne. V preteklosti so bile zaščitne kreme pred UV-žarki narejene na osnovi benzenov.

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Obstaja veliko simptomov kožnega raka. Ti vključujejo spremembe kože: ob poškodbi se koža ne zaceli, pride do razbarvanj ipd.

  • Karcinom bazalnih celic: na soncu izpostavljenih delih kože se pojavljajo gladke, biserne izbokline. V središču tumorja se pogosto pojavljajo krvavitve in nastajajo kraste. Ta oblika kožnega raka je najmanj smrtonosna in se z ustreznim zdravljenjem popolnoma pozdravi, običajno brez brazgotin.
  • Ploščatocelični karcinom je običajno rdeče, luščenje,kože katera je bila izpostavljena soncu.pojavijo se v obliki kupole ali gomoljev.Pojavijo se lahko rane in krvavitve.Je druga najpogostejša oblika kožnega raka.Je nevaren,vendar niti približno ni tako kot melanom.
  • Večina Melanomov je rjave alio črne barve.Vendar pea se pojavljajo tudi rdeče ali rožnate barve amelanotic melanomas.Spremembe v velikosti,obliki, barvi ali dvigz mola,so opozorilni znaki,ki pokažejo na razvoj Malignega Melanoma. Drugi znaki so pojav novega mola v odraslem obdobju ali nove bolečine, srbenje, razjede ali krvavitve.
  • Merkel karcinom To so neboleče ali srbeče,hitro rastoče izbokline;rdeče,vijolične ali kožne barve.lahko se jih zamenja za katero drugo vrsto rakavega obolenja.[14]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Obstaja veliko vzrokov za nastanek kožnega raka

  1. Študije so pokazale, da tobak za kajenje in sorodni izdelki lahko povzročijo dvojno tveganje za nastanek kožnega raka.[15][16]
  2. Prekomerne izpostavljenosti UV-sevanje lahko povzroči kožnega raka, bodisi prek neposredne škode DNA ali preko posrednega mehanizma DNA poškodbe.Tu gre predvsem izpostaviti moč sonca med 10 in 16 uro.Poleg sonca lahko povzročijo kožnega raka tudi umetni UV žarki.[17]
  3. UVB žarki,vplivajo na povrhnjico in povzročajo opekline, pordelost ter mehurji na koži.S pomočjo UVB in UVA,se aktivira melanin iz povrhnjice.Učinki s pigmentacijo še vedno trajnejši,več kot 24 ur.
  4. Kronično neceljenje ran,predvsem opekline.Ti se lahko razvijejo v skvamozni karcinom.
  5. Genska nagnjenost, vključno z "Prirojene melanocitnih NEVI sindrom".
  6. Humani papiloma virus (HPV),je pogosto povezan s skvamozni karcinoma;spolovila, anus, usta, v žrelu, in prstov.
  7. Tudi protobakterijsko ultravijolično sevanje lahko povzroči kožnega raka.
  8. Pomankanje nekaterih vitaminov in mineralov.

Preprečevanje[uredi | uredi kodo]

Čeprav je nemogoče v celoti odpravi možnost kožnega raka,se pa lahko bistveno zmanjša z naslednjimi koraki:[navedi vir]

  • Opustiti uporabo tobačnih izdelkov.
  • Zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) sevanje, zlasti v prvih letih.
  • Izogibati se sonci med 10 in 15 uro,ki je to najvišje na nebu.
  • V močnem soncu se zaščititi z dolgimi rokavi in hlačami.
  • Uporaba širokega spektra za zaščito pred soncem, ki blokira tako UVA kot UVB.
  • Večkratna uporaba zaščitne kreme proti soncu???
  • izpostavljenost soncu(15 min/dan),vitamin D.

Avstralski znanstvenik Ian Frazer je razvil cepivo proti raku na materničnem vratu.Znavstvenik zatrjuje,da je cepivo učinkovito pri preprečevanju nekaterih vrst raka kože.Cepivo se je izkazalo za učinkovito na živalih in bi lahko bilo na voljo za uporabo v desetih letih. Cepivo učinkovito deluje le proti ploščatocelični karcinom.[18]

Patologija[uredi | uredi kodo]

Ploščatocelični karcinom je maligni tumor epitelija, ki izvira iz povrhnjice, ploščatocelične sluznice ali področja ploščatega metaplasia.[navedi vir]

Tumorji so lahko mikroskopsko majhni,skriti v gnojnem izdetku in nepravilnih oblik.Mikroskopske tumorske celice imajpo obloko listov ali kompaktne mase ter napadejo podnožje vezivnega tkiva.Tumorske celice so sestavljene citziplazme in centralnega jedra,so roza barve.Tumoske celice kažejo podobo navadne povrhnjice,le centru tumorja postanejo bolj zrele/rožnate.Tumorske celice se spremenijo skvamozne celice;oblike gomojlev,okroglin.imenujejo se celična gnezda.Okolica stroma je manjša in vsebuje vnetje limfocitov.Slabo diferencirani ploščatocelični karcinom vsebujejo več pleomorphic celic in ne keratinizacije.[19]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje kožnega raka je odvisno od same vrste raka,lokacije rakavega obolenja,starosti bolniks,ter ali ae je rak pojavil prvkrat oziroma gre za ponovitbe.Prvo se mora določiti vrsta raka,potem se začne zdraviti.Pri mlademu bolniku se rak bazalnih celic na obrazu odstrani z operacijo,pri starejšemu pa se uporabi zdravljenje z radioterapijo zaradi možnosti zapletov.


Z izvajanjem kemoterapije se zdravi rak bazalnih celic,ker se je v praksi večkrat izkazalo za uspešno.Zdravljenje s,radioterapijo,kemoterapijo ali krioterapjo,se zagotovi ustrezen nadzor nad razvojem bolezni,vendar pa je bila s temi postopki dosežena nižja stopnja ozdravitve od kirurških posegov odstranjevanja rakave tvorbe. Mikrigrafska OHS kirurgija (Mohs kirurgija),je tehnika odstranjevanja tumorja z najmanjšo odtsranitvijo tkiva in robov tumorja.Poleg tega,pa ta tehnika zagotavlja najboljše kozmetične rešitve.To je pomembno za območja kot je obraz,kjer je odvečna koža omejena.Predvsem je so pomembne tehnike odstranjevanja in izkušnje.Alternativno metodo CCPDMA pa lahko opravi patolog. V primeru razvoja bolezni ,pa se bolnik lahko odloči za kirurški poseg ali kemoterapijo.[20] Znanstveniki pa trenutno preučujejo in razvijajo novo možno obliko zdravljenja "imunsko-kipenje".Ta oblika zdravljanja je še vedno v povojih,vendar se je izkazala za učinkovito pri zdravljenju različnih virusov in rakavavih celic.V zadnjem času pa so se raziskovalci osredotočili predvsem na to,kako krepiti telo z njegovo lastno "celico T".Ta najde rakavo celico,se priklopi na njo,in jo počasi uničuje.Pacientu se samo vbrizga 5 miljard "T celic".To zdravljenje poteka brez kemoterapije ali dodatanih zdravil.Zdravljenje se je izkazalo za uspešno,ter kar je najpomembneje,brez stranskih učinkov.[21]

Uporaba kreme za zdravljenje rakavih obolenj ne povzroča gub ali drugačnih znakov staranja.[22]. Marca 2010 pa je skupina škotskih znansvetnikov oblikovala in predtsavila novo manj bolečo metodo zdravljenja kožnega raka.[23]

Operacije in rekonstrukcija kožnega tkiva[uredi | uredi kodo]

Trenutno je kirurška ekscizija najpogostejša oblika zdravljenja kožnega raka.Namen zamenjave ali rekonstrukcije kožnega tkiva je odstranitev rakavih celic brez hujših stranskih posledic. izbira tehnike odstranjevanja je odvisna od velikosti in lokacije rakavega tkiva. Operacija odstranitve malignega tkiva na obrazu je zahtevna zaradi same funkcionalnosti in anatomske strukture obraza.

Kadar je površina odstranjene kože majhna,se da približati robove kože in jih samo zašiti. Taka operacija pusti samo linearno brazgotino. Odstranjevanje kože vzdolž naravne gube ali proge gub pa je še enostavnejše. Brazgotine so komajda opazne. V veliki večini opracij pa je potrebno, uporabiti tehniko presaditve kože ali pa se opravi lokalne zavihke na koži.


Pri odstranitvi rakavega tkiva,se presadi kožo z drugega dela telesa. Kožo se postavi na mesto kjer je bilo odstranjeno tkivo od sedem do deset dni. Presadi se lahko samo povrhnjico ali celotno debelino kože. Povrhnjica se odstranjuje s trebuha ali stegnenice. Po odstranitvi povrnjice se koža obnovi po dveh tednih. Pri presaditvi celotne debeline kože,se mesto odstranitve pokrije.[24] S povrhnjico je možno pokrivati večje napake , vendar pa je to kasneje zelo opazno (kozmetično manj kvalitetno). Pokrivanje s celotno debelino kože,je kozmetično boljša rešitev, vendar le za manjše in srednje velike površine.

Lokalni zavihki pa so tudi ena izmed metod kako nadostiti odstranjeno kožo. Kožo se nabere na robu odstranitve in se jo potegne preko dela odstranitve tkiva. Različne oblike kožnih zavihkov je možno napraviti okrog mesta odstranitve. Tako se zmanjša motnje okoliških tkiv in izboljša kozmetični izgled. Pediceled zavihek je metoda prenosa kože skupaj s krvjo,z bližnjega dela telesa. Ta metoda se uporablja tudi pri lepotni operaciji nosu.[25]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Umrljivost zaradi melanoma in ostali kožnih rako na 100,000 prebivalcev v letu 2004.[26]
     ni podatka      manj kot 0.7      0.7-1.4      1.4-2.1      2.1-2.8      2.8-3.5      3.5-4.2      4.2-4.9      4.9-5.6      5.6-6.3      6.3-7      7-7.7      več kot 7.7

See also[uredi | uredi kodo]

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ National Cancer Institute — Common Cancer Types (http://www.cancer.gov/cancertopics/commoncancers)
  2. ^ National Cancer Institute — Common Cancer Types (http://www.cancer.gov/cancertopics/commoncancers)
  3. ^ CancerStats — Skin cancer survival, Cancer Research UK
  4. ^ "Malignant Melanoma: eMedicine Dermatology". 
  5. ^ Hanson Kerry M.; Gratton Enrico; Bardeen Christopher J (2006). "Sunscreen enhancement of UV-induced reactive oxygen species in the skin". Free Radical Biology and Medicine 41 (8): 1205–1212. doi:10.1016/j.freeradbiomed.2006.06.011. PMID 17015167. 
  6. ^ 6,0 6,1 "Early Detection and Treatment of Skin Cancer". American Family Physician. July 2000. ISBN 0962768804. Pridobljeno dne 21. 4. 2008. 
  7. ^ "Mutation 'sparks most melanoma'". BBC News. 7. 4. 2009. Pridobljeno dne 7. 4. 2010. 
  8. ^ Garland C, Garland F, Gorham E (1992). "Could sunscreens increase melanoma risk?". Am J Public Health 82 (4): 614–615. doi:10.2105/AJPH.82.4.614. PMC 1694089. PMID 1546792. 
  9. ^ Westerdahl J; Ingvar C; Masback A; Olsson H (2000). "Sunscreen use and malignant melanoma.". International journal of cancer. Journal international du cancer 87 (1): 145–50. doi:10.1002/1097-0215(20000701)87:1<145::AID-IJC22>3.0.CO;2-3. PMID 10861466. 
  10. ^ Autier P; Dore J F; Schifflers E; et al. (1995). "Melanoma and use of sunscreens: An EORTC case control study in Germany, Belgium and France". Int. J. Cancer 61 (6): 749–755. doi:10.1002/ijc.2910610602. PMID 7790106. 
  11. ^ Weinstock, M. A. (1999). "Do sunscreens increase or decrease melanoma risk: An epidemiologic evaluation.". Journal of Investigative Dermatology Symposium Proceedings 4: 97–100. doi:10.1038/sj.jidsp. 
  12. ^ Vainio, H., Bianchini, F. (2000). "Cancer-preventive effects of sunscreens are uncertain.". Scandinavian Journal of Work Environment and Health 26: 529–31. 
  13. ^ Ainsleigh HG (1993). "Beneficial effects of sun exposure on cancer mortality.". Prev Med. 22 (1): 132–40. doi:10.1006/pmed.1993.1010. PMID 8475009. 
  14. ^ Merkel Merkel cell carcinoma (http://www.merkelcell.org)
  15. ^ Morita A. "Tobacco smoke causes premature skin aging." J Dermatol Sci 2007 48(3):169-75. 3 September 2008.
  16. ^ http://skincancer.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ&sdn=skincancer&cdn=health&tm=19&f=00&su=p726.5.336.ip_&tt=2&bt=0&bts=0&zu=http%3A//www.cancer.org/docroot/NWS/content/NWS_1_1x_Smoking_Linked_to_Skin_Cancer.asp
  17. ^ http://www.cancer.org.au/cancersmartlifestyle/SunSmart/Whatputsyouatrisk.htm Cancer Council Australia: What puts you at risk?
  18. ^ Cosmos Online - Skin cancer vaccine within reach (http://www.cosmosmagazine.com/news/2327/skin-cancer-vaccine-within-reach)
  19. ^ ""Squamous cell carcinoma (epidermoid carcinoma) - skin" pathologyatlas.ro". Pridobljeno dne 2007-07-21. 
  20. ^ Doherty, Gerard M.; Mulholland, Michael W. (2005). Greenfield's Surgery: Scientific Principles And Practice. Baltimore: Williams & Wilkins. ISBN 0-7817-5626-X. 
  21. ^ [1]
  22. ^ "Anti-cancer cream fights wrinkles". BBC News. 2009-06-16. Pridobljeno dne 2010-04-07. 
  23. ^ CBS 2010http://www.cbsnews.com/stories/2010/03/12/health/main6292119.shtml
  24. ^ Maurice M Khosh, MD, FACS. "Skin Grafts, Full-Thickness". eMedicine. 
  25. ^ [2]
  26. ^ "WHO Disease and injury country estimates". World Health Organization. 2009. Pridobljeno dne Nov. 11, 2009. 

External links[uredi | uredi kodo]