Kloniranje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kloniranje je proces ustvarjanja identične kopije originalnega organizma ali reči. V biološkem smislu tako predstavlja molekulo, eno celico (npr. bakterija, limfocit, itd.) ali mnogocelični organizem, ki je neposredno kopiran v genetsko identični živi organizem. Včasih se izraz nanaša tudi na »naravne« klone, ki nastanejo z naključnim nespolnim razmnoževanjem (kot identični dvojčki), v splošnem pa velja, da so identične kopije ustvarjene namenoma.

Izraz klon izhaja iz grške besede κλων (veja, »razvejati«).

Prve klonirane živalske vrste[uredi | uredi kodo]

Ovca Dolly in njen prvorojeni mladič Bonnie

Sodobne uspešne tehnike kloniranja živali, razvrščene kronološko:

  • Paglavec: (1952)
  • Krap: (1963) na Kitajskem je embriolog Tong Dizhou kloniral ribo. Svoje zaključke je opisal v znanstveni reviji, ki ni bila nikdar prevedena
  • Miš: (1986) je bila prvi uspešno klonirani sesalec. Sovjetski znanstveniki Čajlakjan, Veprencev, Sviridova in Nikitin so klonirali miš z imenom »Maša«. Raziskava je bila objavljena v reviji Biofizika, zbirka ХХХII, št. 5 (leto 1987)
  • Ovca: (1997) Dolly
  • Opica Rhesus: »Tetra« (ženskega spola, januar 2000) z razdelitvijo zarodka
  • Krava: Alfa in Beta (moški spol, 2001) in (2005) Brazilija
  • Mačka: CopyCat »CC« (ženski spol, konec leta 2001), Little Nicky, 2004, je bila prva mačka, klonirana v komercialne namene
  • Mula: Idaho Gem, rojena 4. maja 2003 je bila prva predstavnica iz družine konjev
  • Konj: Prometea, haflinger ženskega spola, rojena 28. maja 2003; prvi konjski klon