Kemični svinčnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kemični svinčnik

Kemični svinčnik je pisalo, ki se v vsakdanjem življenju zelo veliko uporablja. Sestavljen je iz dveh delov, ki sta med seboj povezana in votla, ter sta po navadi iz plastike. V spodnjem delu je vzmet in spodnja polovica mine v zgornjem pa je mehanizem za premikanje mine in zgornji del mine. Kemični svinčnik ima običajno še pero za pritrditev, tako da ga lahko pritrdimo na papir ali pa suknjič. Navzven izgleda zelo preprost, ob bolj podrobnem pogledu pa ugotovimo, da je zelo zapletene sestave.

Opis[uredi | uredi kodo]

V notranjosti je cevka, napolnjena s črnilom, ki ji rečemo mina oz. minica. Črnilo je lahko katerekoli barve, najpogosteje pa je modre. Zelo pomembno je, da se hitro posuši, saj je le tako naš rokopis čist in brez pack. Črnilo je po navadi sestavljeno iz mastnih barvil, ki so vezana na olein, ki je maščobna kislina, brez barve, vonja in okusa in ni topna v vodi. Minica je na koncu zaprta z majhno kroglico. Ko pišemo se kroglica vrti in prenaša barvo iz mine na papir. Ko prenehamo s pisanjem, mirujoča kroglica zaradi sile težnosti zapre mino in tako preprečuje sušenje in iztek črnila. Večina kemičnih svinčnikov ima mehanizem, ki premika mino. Kadar želimo pisati, pritisnemo gumb na vrhu kemičnega svinčnika. Krmilne zareze nato potisnejo mino navzdol. Ko gumb sprostimo pa vzmet potisne mino navzgor v zobčke tulca in tako je mina v položaju za pisanje. Kadar kemičnega svinčnika ne uporabljamo postopek ponovimo in mina skoči nazaj v ohišje svinčnika.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1888 je John J. Loud iznašel napravo ,ki je omogočala označevanje usnja, ki pa ni bila primerna za pisanje na papir. Eduard Slavoljub Penkala, hrvaški izumitelj 1906 patentira prvo mehansko pisalo, ki je predhodnik kemičnega svinčnika. József Lászlo Biró, madžarski časopisni urednik je s pomočjo svojega brata Georga, kemika, po osemnajstih letih razvoja izumil osnovno obliko današnjega kemičnega svinčnika s kroglico ki nanaša barvo na papir. Biró je patentiral izum 1938 na Madžarskem in 27.decembra 1938 v ZDA pod imenom »Fontain Pen for Pulpink Ink« (kasneje »Ball Pen«) in 1934 v Argentini, kamor je pobegnil leta 1940 pred preganjanjem Judov na Madžarskem, kjer tudi ustanovi podjetje Sylvapen.

Prvi preboj kemičnega svinčnika na trg je omogočil britanski poslovnež Henry George Martin. Odkril je da je kemični svinčnik idealna naprava za letalsko posadko in da deluje na veliki nadmorski višini ne da bi kapljal. Od Birója kupi patentne pravice in z Frederickom Milesom 1944 v Readingu (Berkshire, Anglija) ustanovi prvo tovarno kemijskih svinčnikov na svetu ter začne z množično proizvodnjo. Že v prvem letu podjetje dobavi 30.000 kemičnih svinčnikov vojnemu letalstvu Združenega kraljestva.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]