Kãshãn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kashan
کاشان
Mesto
Hiša Tabatabaei, zgodnje 1800, Kashan. Primer tradicionalne perzijske arhitekture.
Kãshãn is located in Iran
Kashan
Kashan
Location in Iran
Koordinati: 33°59′20″N 51°28′38″E / 33.98889°N 51.47722°E / 33.98889; 51.47722Koordinati: 33°59′20″N 51°28′38″E / 33.98889°N 51.47722°E / 33.98889; 51.47722
Država Zastava Irana Iran
Provinca Isfahan
Občina Kashan
Prebivalstvo
 • Mesto 322.557
 • Urbano 352.527
 • Metropolitansko obm. 372.557
Časovni pas IRST (UTC+3:30)
 • Poletje (DST) IRDT (UTC+4:30)
Spletna stran Kashan.ir

Kãshãn (Perzijsko: کاشان, romanizirano tudi Kāshān in Kachan) je mesto in glavno mesto okrožja Kashan, v provinci Isfahan v Iranu. Od Teherana je oddaljen 200 km južno. Ob popisu 2006 je imel 248.789 prebivalcev, ocena 2012 je 275.000.

Izvor imena mesta prihaja od Kasiancev, prvotnih prebivalcev mesta, katerega ostanke so našli v Tapeh Sialk izpred 9000 let; kasneje se je ime spremenilo v Kashian. Med 12. in 14. stoletjem je bil Kashan pomembno središče za proizvodnjo visoko kakovostne keramike in ploščic. V sodobnem perzijskem jeziku se beseda kāšī uporablja za ploščice.

Kashan se nahaja v dolini na severnem robu gorovja Kuhrud. Zaradi nizko ležeče lokacije se toplota akumulira v dolini in ima še posebej vroča poletja. Kashan ima tipično puščavsko podnebje z zelo vročimi poletji in mrzlimi zimami. Sneg pade izjemoma, zelo malo je dežja, pa še ta pada pozimi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe v gričih Sialk, ki ležijo 4 km zahodno od Kashana kažejo, da je ta regija ena od glavnih centrov civilizacij prazgodovinske starosti. Kashan sega v obdobje Elamitskega Irana. Sialk Ziggurat še danes po 7000 letih stoji v predmestju Kashana.

Artefakte, ki so jih odkrili na gričih Sialk hranijo v Louvru v Parizu, Metropolitan Museum of Art v New Yorku in Iranskem narodnem muzeju.

Po nekaterih navedbah naj bi bil Kashan izvor vseh treh modrecev, ki so sledili zvezdi, ki jih je usmerjala v Betlehem, da bi bili priča Kristusovemu rojstvu, kot je navedeno v Svetem pismu.[1] Ne glede na zgodovinsko veljavnost te zgodbe, to govori o ugledu Kashana.

Abu- Lu'lu'ah / Pirouz Nahāvandi, perzijski vojak, ki je bil zasužnjen od islamskih osvajalcev in na je ubil kalifa Umar al-Khattaba v letu 643 n. št., je po atentatu domnevno pobegnil v Kashan in tam živel nekaj let, preden so ga dokončno ujeli in usmrtili. Njegova grobnica je ena od vidnih znamenitosti Kashana.

Sultan Malik šah I. iz seldžuške dinastije je v 11. stoletju ukazal izgradnjo utrdbe sredi Kashana. Obzidja utrdbe, imenovane Ghal'eh Jalali še vedno stojijo sredi mesta.

Kashan je bil tudi letovišče safavidskih kraljev. Bagh-e Fin (Vrtovi Fin) so eni od najbolj znanih vrtov v Iranu. Ta lep vrt z bazenom in sadovnjaki je zasnoval šah Abbas I. kot klasično perzijsko podobo raja. Izvirne stavbe Safavidov so podrli in ponovno zgradili nove vladarji Kadžarska dinastije, čeprav je postavitev dreves in marmornih bazenov podobna izvirniku. Sam vrt pa je bila prvič urejen pred 7000 leti poleg Cheshmeh-ye-Soleiman. Vrt je znan kot mesto umora kana Mirza Taghi-ja, znanega kot Amir Kabir, kanclerja iranskega kralja šaha Nasser-al-Dina leta 1852.

Danes[uredi | uredi kodo]

Čeprav ima mesto Kashan veliko lokacij zanimivih za turiste, je mesto še vedno v veliki meri turistično nerazvito. Qamsar in Abyaneh sta zanimivi mesti v okolici, ki tudi privabljata turiste. V bližini mesta Niasar je umetna jama in ognjišče zgodovinskega pomena.

Kashan je mednarodno znan po proizvodnji preprog, svile in drugih tekstilij. V mestu danes izdelajo večino iranskih tovarniško izdelanih preprog, imajo tudi predelavo marmorja in industrijo bakra. Skupaj s predmestji ima 400.000 prebivalcev.

Ghaleh Jalali se nahaja na južnem robu starega mestnega obzidja. Južni del zidu in Ghaleh (citadela) sta združena v enoten objekt. Zunaj obzidja so kmetijske površine, ki jih je namakajo in manjše kmetije in stanovanjske hiše.

40 km jugovzhodno od Kashana se nahaja v bližini mesta Natanzu podzemni obrat za bogatenje urana, ki je del iranskega jedrskega programa.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kashanske arhitekturne zanimivosti so:

  • mošeja Agha Bozorg
  • hiša Boroujerdi (Borūǧerdī)
  • hiša Tabātabāei (Ḫāne-ye Ṭabāṭabāʾī)
  • hiša Āmeri
  • hiša Abbāsi
  • hiša Attarha
  • hiša Al-e Yaseen
  • Sultan Amir svetišče in kopališče
  • Trdnjava 40 Dokhtaran
  • Pirouz Nahavandi/Abu-Lu'lu'ah svetišče (Morilec drugega kalifa sunitske stranke)
  • Fin Garden
  • Sialk ziggurat
  • Ghal'eh jalali
  • Kashan Bazaar
  • Timcheh Amin-o-dowleh

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Šole in univerze v Kashanu so:

  • Univeza medicinskih znanosti Kashan, ustanovljena leta 1986.
  • Islamska Azad Univerza, Kashan
  • Kashanska Univerza iz leta 1974 in ima okoli 4500 študentov.

Znani meščani[uredi | uredi kodo]

  • Jamshid Masud Al-Kashi (um 1380–1429), Matematik in Astronom
  • Kamal-ol-Molk (1847–1940), slikar
  • Sohrab Sepehri (1928–1980), iranski pesnik slikar Moderne
  • Nossrat Peseschkian (1933–2010), iransko-nemški nevrolog, psihiater in psihoterapevt
  • David Alliance (* 1932), britanski poslovnež in politik
  • Yedidia Shofet nekdanji glavni rabin v Iranu in po svetu duhovni vodja perzijskih Židov.
  • Leghāi-e Kāshāni, pesnik
  • Amir Ghiāss od-Din, eden od generalov Safavidskega kralja šaha Abbasa II., ki ga je spremljal v vojnah za osvojitev Kandaharja leta 1648. Je patriarh družine Zarrābi v Kashanu in eden od prednikov znanega iranskega pesnika Mohammad-Taql Bahar
  • Isaac Larian izvršni direktor MGA Entertainment
  • Ruknaddin Masud Masihi, Azeri pesnik
  • Seyyed Hossein Nasr, Vodilni islamski filozof in eksponent Večne Filozofije

Pobrateno mesto[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Elgood, Cyril. A Medical History of Persia and the Eastern Caliphate: From the Earliest Times Until the Year A.D. 1932. Cambridge Library Collection - History of Medicine. Cambridge University Press, 2010. ISBN 1108015883 pp.34
  • Irân, Persia: Ancient and Modern, H. Loveday, B. Wannell, C. Baumer, B. Omrani, Odyssey books & Guids, 2010, ISBN 978-962-217-812-0

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]