Jerzy Popiełuszko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Blaženi Jerzy Popiełuszko
Jerzy Popieluszko.jpg

Jerzy Popiełuszko med pridigo delavcem
duhovnik in mučenec
Rojstvo 14. september 1947, Okopy (Suchowola, Poljska
Smrt 19. oktober 1984, Włocławek, Poljska
Čaščenje rimskokatoliška Cerkev
Beatifikacija 6. junij 2010, Varšava, Poljska
(kardinal Angelo Amato)
God 19. oktober
Atributi mašnik, ki pridiga, duhovniška obleka s trakom »Solidarnosti«
Zavetnik delavci, stavkajoči, duhovniki

Jerzy Aleksander Popiełuszko (izg. [jerži aleksander popiewúško]), poljski katoliški duhovnik, mučenec in blaženi, *14. september 1947, Okopy (blizu kraja Suchowola, Poljska, †19. oktober 1984, Włocławek, Poljska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Družina, mladost in šolanje[uredi | uredi kodo]

Jerzy Aleksander Popiełuszko je bil rojen kot Alfonz Popiełuszko 14. septembra 1947 v kraju Okopy na Poljskem. Ime si je spremenil 13. maja 1971.[1] Podatke o tem je dala njegova mati, kar je razvidno tudi iz njegovega krstnega lista.[2][3] O njegovem rojstnem dnevu so tudi napačno poročali, češ da se je rodil 23. septembra 1947.[4]

Starši so bili Władysław Popiełuszki (1910–2002) in Marianna roj. Popiełuszko[5] (*1920). Jerzyeva mati je dejala: Sem istega letnika kot je papež Janez Pavel II., 1920. Daj Bog – če je njegova volja – da bi lahko dočakala beatifikacijo očeta Jerzyja! [6] Nekateri namreč navajajo njeno rojstno leto 1910.[7]

Alfonz se je torej rodil v katoliški beloruski kmečki družini kot prvi izmed petih dečkov – sestra je umrla že v plenicah. Živeli so skupaj s starimi starši. Ime je dobil v spoštljiv spomin na strica Alfonza, ki je bil član poljskih domobrancev in se je po vojni za njim v Sovjetski zvezi izgubila vsaka sled.[8] Doma so govorili belorusko narečje in kot deček Alfonz ni govoril poljščine.[9]

Fonzek je bil ministrant in se je odlikoval po globoki pobožnosti; bil je bolj samotarskega značaja. K prvemu svetemu obhajilu in birmi je pristopil leta 1956. V letih 1961–1965 je obiskoval gimnazijo v Suchowoli. Bil je prizadeven, vendar povprečen učenec. Zaradi njegove vernosti so večkrat klicali starše v šolo.[10]

Duhovništvo[uredi | uredi kodo]

30 let solidarnosti 15. avgusta 2010; v ospredju duhovnik Jerzy Popiełuszko

Ko je 1972 postal duhovnik, je deloval na različnih mestih, nazadnje pa v varšavski župniji svetega Stanislava Kostke kot župnik. Bil je karizmatično nadarjen in je k pridigam privabil mnogo ljudi, zlasti delavcev in študentov. Poudarjal je pravico do svobode vere in združevanja. Ko je general Jaruzelski 1981 uvedel vojaško diktaturo, ki je trajala vse do padca Berlinskega zidu leta 1989, je postal položaj ljudstva vedno težji. Cerkev je bila kot oaza, kjer je bilo mogoče sorazmerno svobodno delovati in govoriti. Popiełuszko je že od 15. avgusta 1980 večkrat maševal in pridigal stavkajočim delavcem v gdanski ladjedelnici »Lenin«. Njegove pridige je pogosto prenašal Radio Svobodna Evropa. Najbolj se je zameril oblastem, ker je bil vnet zagovornik svobodnega delavskega sindikata »Solidarnost«, ki je v dobi razcveta štel več kot 10 milijonov članov. [11]

Navedki[uredi | uredi kodo]

Navedki so iz zadnje pridige Jurija Popiełuszka:

Zamisel, ki se lahko obdrži le s silo, je zanesljivo napačna.
Samo tisti človek je zmožen premagati hudobijo, ki je sam zvrhano poln dobrote.
Solidarnost je po svetu postala priljubljena tako hitro zato, ker se ni bojevala z nasiljem, ampak kleče, z rožnim vencem v roki.

Smrt in češčenje[uredi | uredi kodo]

Jurijevega pogreba se je udeležila skoraj pomilijonska množica, kakor tudi predsednik Solidarnosti Lech Wałęsa.

Umor[uredi | uredi kodo]

Po uvedbi vojaške diktature je večkrat prejemal grožnje od tajne službe in notranjega ministrstva. 13. oktobra 1984 so uprizorili prometno nesrečo, ki jo je preživel. Poljska tajna policija ni mirovala. V njegovih pridigah je videla nevarnost državni ureditvi. Ko se je 19. oktobra 1984 vračal iz Bidgoszcza domov, so trije neznanci zaustavili njegov avto in ga ugrabili. Sredi gozda so ga pretepali do smrti. Med ugrabitvijo se je njegovemu šoferju posrečilo pobegniti in o dogodku je obvestil javnost, kar je sprožilo velika protestna zborovanja. Njegovo truplo so vrgli v Vislin vodni zbiralnik blizu Włocławeka. Tam so ga našli 30. oktobra 1984.[12]

Novica o političnem umoru se je bliskovito razširila po celi Poljski in po svetu. Morilci ter eden od nalogodajalcev so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Več kot 250.000 ljudi, vključno z Lechom Walenso, se je udeležilo njegovega pogreba 3. novembra 1984. Kljub temu umoru in preganjanjem se je komunizem obdržal na oblasti do 1989. Popiełuszkovi morilci iz Służbe Bezpieczeństwa – kapetani Grzegorz Piotrowski, Leszek Pękala, Waldemar Chmielewski in polkovnik Adam Pietruszka (ta je ukazal umor) – so bili sicer obsojeni, vendar pozneje pomiloščeni.

Spomin[uredi | uredi kodo]

Posmrtno je Jurija odlikoval z Redom Belega orla poljski državni predsednik

.

Popiełuszko je dobil odlikovanje Red belega orla (posmrtno, 2009).[13]

Po smrti so mu postavili več spomenikov; postal je eden od simbolov gibanja Solidarnost.

Ob 25-letnici njegove smrti je poljska pošta izdala znamko s Popiełuszkovim portretom, ki ga je narisal Tadeusz Wesołowski.[14]

Poljska Narodna banka je oktobra 2009, ob 25-letnici Popieluszkove smrti, dala v obtok tri kovance z njegovo podobo.

Leta 2010 je mesto Varšava dalo v obtok spominski zlatnik-dukat z likom Jerzyja Popiełuszka.[15]

Beatifikacija[uredi | uredi kodo]

6. junija 2010 je bil v Varšavi prištet k blaženim. Beatifikaciji je prisostvovalo okrog 150.000 vernikov. Obred je opravil prefekt kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato. Beatifikacija je potekala na trgu Pilsudski.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Milena Kindziuk. Ksiądz Jerzy Popiełuszko. str. 18. 
  2. ^ Milena Kindziuk. Ksiądz Jerzy Popiełuszko. str. 8. 
  3. ^ Jan Wojnowski (red.) et al. Wielka encyklopedia PWN. str. 60, zvezek XXII. 
  4. ^ Jan Skórzyński (red.) et al. Opozycja w PRL. Słownik biograficzny 1956–1989. str. 261, zv.=2. 
  5. ^ Marianna Popiełuszko, Marianna z Gniedziejków
  6. ^ Milena Kindziuk. Ksiądz Jerzy Popiełuszko. str. 7. 
  7. ^ "Setne urodziny matki księdza Jerzego Popiełuszki Setne urodziny matki księdza Jerzego Popiełuszki". interia.pl. Pridobljeno dne 2010-06-01. 
  8. ^ Milena Kindziuk. Pierwsze seminarium. [W:] Niewygodny świadek prawdy. dodatek časopisa „Gość Niedzielny”. Št. 22, str. 3 (2010-06-06).
  9. ^ Intervju z Ewą Hołuszką: Katarzyna Bielas. "Skrzetuski to mamałyga". wyborcza.pl. Pridobljeno dne 2013-01-07. 
  10. ^ Milena Kindziuk. Ksiądz Jerzy Popiełuszko. str. 10-12. 
  11. ^ "Nakon hladnog rata: Poljska obilježava 30 godina »Solidarnosti". Metro-portal.hr. Pridobljeno dne 2013-11-09. 
  12. ^ BBC: On This Day
  13. ^ Order Orła Białego dla Księdza Jerzego Popiełuszki, Prezydent.pl, 19.10.2009 (poljsko)
  14. ^ "Znaczki wprowadzone do obiegu w okresie: 30.09–31.12 2009 r.". poczta-polska.pl. Pridobljeno dne 2011-05-02. 
  15. ^ Pamiątka beatyfikacji v: Gość Warszawski; dodatek časopisa „Gość Niedzielny” št. 22, str. II (2010-06-06).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Milena Kindziuk: Ksiądz Jerzy Popiełuszko. Axel Springer Polska, Warszawa 2009. ISBN: 978-83-7558-255-0
  • Jan Wojnowski (red.) et al.: Wielka encyklopedia PWN, zvezek XXII. PWN, Varšava 2004.
  • Pusztai László: Jézus Egyháza, Márton Áron Kiadó, Budapest

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Predloga:Poljski svetniki