Jame Bezeklik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bezeklik Caves
Jame Bezeklik
Map showing the location of Bezeklik Caves
Map showing the location of Bezeklik Caves
Bezeklik Caves
Lega jam Bezeklik na Kitajskem
Koordinate42°57′21″N 89°32′22″E / 42.95583°N 89.53944°E / 42.95583; 89.53944

Tisoč Budovih jam Bezeklik (kitajsko: 柏孜克里克千佛洞; pinjin: Bózīkèlǐkè Qiānfódòng, ujgursko بزقلیق مىڭ ئۆيى ) je kompleks budističnih jam, ki izvirajo iz 5. do 14. stoletje med mestoma Turpan in Šanšan (Loulan) na severovzhodu puščave Takla Makan blizu starodavnih ruševin Gaočanga v dolini Mutou, soteski v Ognjenih gorah, v pokrajini Šindžjang na zahodu Kitajske. So visoko v pečinah zahodne doline Mutou pod Ognjenimi gorami;[1] večina ohranjenih jam izvira iz zahodnoujgurskega kraljestva okoli 10. do 13. stoletja.

Stenske poslikave Bezeklik[uredi | uredi kodo]

Prizor Praṇidhi, tempelj 9 (jama 20), s klečečimi figurami s pokloni, ki molijo pred Budo, za katere je Albert von Le Coq domneval, da so Perzijci.[2] Vendar pa jih je sodobna stroka identificirala kot Sogdijce,[3] vzhodnoiransko ljudstvo, ki je naselilo Turfan v fazah kitajske vladavine Tang (7.–8. stoletje) in vladavine Ujgurov (9.–13. stoletja).</ref>
Feniks kot konghou (strunsko glasbilo), 10. stoletje, jame Bezeklik, jama 48.[4]

Na tem mestu je 77 v skalo vklesanih jam. Večina ima pravokotne prostore z zaobljenimi loki, ki so pogosto razdeljeni na štiri dele, od katerih ima vsak poslikavo Bude. Učinek je, da je celoten strop prekrit s stotinami fresk Bude. Nekatere freske prikazujejo velikega Budo, obkroženega z drugimi figurami, vključno s Turki, Indijci in Evropejci. Kakovost stenskih poslikav se razlikuje, pri čemer so nekatere umetniško naivne, druge pa mojstrovine verske umetnosti.[5] Stenske poslikave, ki najbolje predstavljajo Bezeklik tisočerih Budovih jam, so velike poslikave, ki so jih poimenovali Praṇidhi Scene, slike, ki prikazujejo Sakjamunijevo »obljubo« ali praṇidhi iz njegovega prejšnjega življenja.[6]

Profesor James A. Millward je prvotne Ujgure opisal kot fizično mongoloidne, pri čemer je kot primer navedel slike ujgurskih pokroviteljev v Bezekliku v templju 9, dokler se niso začeli mešati s prvotnimi indoevropskimi toharskimi prebivalci Tarimske kotline.[7] Glede na genetsko študijo zgodnjih ujgurskih ostankov iz Ujgurskega kaganata v Mongoliji pa so bili Ujguri dejansko pretežno zahodnoevrazijci, ki so bili genetsko podobni iranskim Alanom in Sarmatom, s precejšnjo vzhodnoevrazijsko primesjo. Mešanica vzhoda in zahoda v Ujgurskem kaganatu naj bi se zgodila okoli leta 500 našega štetja.[8] Budistični Ujguri so ustvarili freske Bezeklik. Vendar pa Peter B. Golden piše, da Ujguri niso samo prevzeli pisnega sistema in verskih navad indoevropskih Sogdijcev, kot so manihejstvo, budizem in krščanstvo, ampak so na Sogdijce gledali tudi kot na »mentorje«, medtem ko so jih postopoma nadomeščali v njihove vloge kot trgovci na svilni poti in prenašalci kulture.[9] Dejansko so Sogdijci, ki nosijo svilena oblačila, vidni v prizorih praṇidhi na poslikavah Bezeklik, zlasti v prizoru 6 iz templja 9, ki prikazuje sogdijske donatorje Budi. Čeprav so slike nekoliko pod vplivom Indije, so nanje v prvi vrsti vplivali kitajski in iranski slogi, zlasti sasanidsko krajinsko slikarstvo.[10] Albert von Le Coq je bil prvi, ki je proučeval stenske poslikave in leta 1913 objavil svoje ugotovitve. Opazil je, kako je v prizoru 14 iz templja 9 ena od figur zahodnoevrazijskega videza z zelenimi očmi, oblečena v zelen s krznom obrobljen plašč, s skledo s tem, za kar je domneval, da so vreče zlatega prahu, je nosil klobuk, za katerega je ugotovil, da spominja na pokrivala sasanidskih perzijskih princev.[11]

Budistični Ujguri iz kraljestva Čočo in Turfan so bili spreobrnjeni v islam z osvajanjem med gazatom (sveto vojno) v rokah vladarja muslimanskega Čagatajskega kanata Khizr Khoja (vladal 1389–1399).[12] Potem ko so bili spreobrnjeni v islam, potomci prej budističnih Ujgurov v Turfanu niso uspeli ohraniti spomina na zapuščino svojih prednikov in so napačno verjeli, da so bili »neverni Kalmuki« (Džungarji) tisti, ki so zgradili budistične spomenike na njihovem območju.[13]

Freske v Bezekliku so bile precej poškodovane. Veliko templjev je poškodovalo lokalno muslimansko prebivalstvo, katerega vera je prepovedovala figurativne podobe čutečih bitij; vsi kipi so bili uničeni, nekatere slike umazane, druge zamazane z blatom, oči in usta so bili pogosto iztaknjeni zaradi lokalnega prepričanja, da lahko figure sicer ponoči oživijo.[14] Michael Dillon je menil, da so jame Bezeklik primer religiozno motiviranega ikonoklazma proti upodabljanju verskih in človeških podob. Kosi poslikav so bili tudi odlomljeni, da bi jih domačini uporabili kot gnojilo. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so evropski in japonski raziskovalci našli nedotaknjene stenske poslikave, zakopane v pesek, mnoge pa so bile odstranjene in razpršene po vsem svetu. Nekatere najbolje ohranjene freske je odstranil nemški raziskovalec Albert von Le Coq in jih poslal v Nemčijo. Veliki deli, kot so tisti, ki prikazujejo prizor praṇidhi, so bili trajno pritrjeni na stene v Etnološkem muzeju v Berlinu. Med drugo svetovno vojno jih ni bilo mogoče odstraniti na varno in so bili zato uničeni, ko so zavezniki bombardirali Berlin. Druge predmete lahko zdaj najdete v različnih muzejih po svetu, kot so Ermitaž v Sankt Peterburgu, Tokijski narodni muzej na Japonskem, Britanski muzej v Londonu ter nacionalna muzeja Koreje in Indije.

Digitali prikaz fresk Bezeklik, ki so jih odstranili raziskovalci, je bil prikazan na Japonskem.

Gallery[uredi | uredi kodo]

  • Pogled na dolino
    Pogled na dolino
  • Pogled na jame
    Pogled na jame
  • Bližji pogled na jame
    Bližji pogled na jame
  • Freske Bude
    Freske Bude
  • Freske Bude
    Freske Bude
  • Ujgurski princ
    Ujgurski princ
  • Ujgurske princese, jama 9, Museum für Asiatische Kunst
    Ujgurske princese, jama 9, Museum für Asiatische Kunst
  • Ujgurski princi v oblačilih in pokrivalih, jama 9.
    Ujgurski princi v oblačilih in pokrivalih, jama 9.
  • Praṇidhi prizor št. 5, tempelj št. 9
    Praṇidhi prizor št. 5, tempelj št. 9
  • Podrobnosti prizora Praṇidhi št. 5. Budistični menihi toharskega[15]ali sogdijskega izvora na levi in vzhodnoazijski na desni
    Podrobnosti prizora Praṇidhi št. 5. Budistični menihi toharskega[15]ali sogdijskega izvora na levi in vzhodnoazijski na desni
  • Ujgurska slika s poslikav Bezeklik
    Ujgurska slika s poslikav Bezeklik
  • Praṇidhi prizor št. 6, tempelj št. 9
    Praṇidhi prizor št. 6, tempelj št. 9
  • Podrobnosti, ki prikazujejo sogdijske donatorje Budi
    Podrobnosti, ki prikazujejo sogdijske donatorje Budi
  • Indijska brahmanska figura iz jame 9, datirana v 8.–9. stoletje našega štetja, stenska poslikava
    Indijska brahmanska figura iz jame 9, datirana v 8.–9. stoletje našega štetja, stenska poslikava
  • Fragment budistične stenske poslikave
    Fragment budistične stenske poslikave
  • Trgovci, dinastija Tang
    Trgovci, dinastija Tang
  • Ujgurska donatorka s poslikav Bezeklik
    Ujgurska donatorka s poslikav Bezeklik
  • Ujgurski plemič s poslikav Bezeklik
    Ujgurski plemič s poslikav Bezeklik

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Bizaklik Thousand Buddha Caves«. travelchinaguide.com. Pridobljeno 21. septembra 2007.
  2. ↑ von Le Coq, Albert. (1913). Chotscho: Facsimile-Wiedergaben der Wichtigeren Funde der Ersten Königlich Preussischen Expedition nach Turfan in Ost-Turkistan Arhivirano 2016-12-04 na Wayback Machine.. Berlin: Dietrich Reimer (Ernst Vohsen), im Auftrage der Gernalverwaltung der Königlichen Museen aus Mitteln des Baessler-Institutes, p. 28, Tafel 20. (Accessed 3 September 2016).
  3. ↑ Gasparini, Mariachiara. "A Mathematic Expression of Art: Sino-Iranian and Uighur Textile Interactions and the Turfan Textile Collection in Berlin," in Rudolf G. Wagner and Monica Juneja (eds), Transcultural Studies, Ruprecht-Karls Universität Heidelberg, No 1 (2014), pp 134–163. ISSN 2191-6411. See also endnote #32. (Accessed 3 September 2016.)
  4. ↑ »箜篌故事：凤首丝绸之路上的凤首箜篌« [Konghou Story: The Phoenix-headed Konghou on the Silk Road] (v kitajščini). 23. avgust 2016. 图4 柏孜克里克第48窟中的凤首箜篌 公元十世纪 (translation: Figure 4 The phoenix-headed Konghou in Cave 48, Bezeklik, 10th century AD)
  5. ↑ »Bizaklik Thousand Buddha Caves«. showcaves.com. Pridobljeno 21. septembra 2007.
  6. ↑ The Lost Murals of Bezeklik Thousand Buddha Caves
  7. ↑ Millward, James A. (2007). Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang (illustrated izd.). Columbia University Press. str. 43. ISBN 978-0231139243. Pridobljeno 10. marca 2014.
  8. ↑ Jeong, Choongwon; Wang, Ke; Wilkin, Shevan; Taylor, William Timothy Treal (november 2020). »A Dynamic 6,000-Year Genetic History of Eurasia's Eastern Steppe«. Cell. 183 (4): 890–904.e29. doi:10.1016/j.cell.2020.10.015. PMC 7664836. PMID 33157037.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) See figure 4. "Visoko genetsko heterogenost obdobja zgodnjega srednjega veka nazorno ponazarja 12 posameznikov z ujgurskega pokopališča Olon Dov (OLN; slika 2) v bližini ujgurske prestolnice Ordu-Baliq. Šest od teh posameznikov je prišlo iz enega samega mesta. grobnica (grob 19), od katerih sta samo dve povezani (OLN002 in OLN003, druga stopnja; tabela S2D); odsotnost tesnejših sorodstvenih vezi postavlja vprašanja o funkciji takih grobnic in družbenih odnosih tistih, ki so v njih pokopani. Posamezniki iz ujgurskega obdobja izkazujejo visoko, a spremenljivo stopnjo zahodnoevrazijskega porekla – najbolje modelirano kot mešanico Alanov, zgodovinske nomadske pastirske skupine, ki verjetno izvira iz Sarmatov in sodobnikov Hunov (Bachrach, 1973), in z Iranom sorodne ( BMAC) predniki—skupaj z Ulaanzuukh_SlabGrave (ANA) predniki (slika 3E). Datumi mešanja, ocenjeni za starodavne turške in ujgurske posameznike v tej študiji, ustrezajo približno 500 n.š.: 8 ± 2 generaciji pred turškimi posamezniki in 12 ± 2 generaciji pred ujgurskimi posamezniki (ki jih predstavljajo posamezniki ZAA001 in Olon Dov)."
  9. ↑ Peter B. Golden (2011), Central Asia in World History, Oxford: Oxford University Press, p. 47, ISBN 978-0-19-515947-9.
  10. ↑ Sims, Eleanor, Boris I. Marshak, Ernst J. Grube, (2002), Peerless Images: Persian Painting and Its Sources, New Haven and London: Yale University Press, p. 154, ISBN 0-300-09038-2.
  11. ↑ von Le Coq, Albert. (1913). Chotscho: Facsimile-Wiedergaben der Wichtigeren Funde der Ersten Königlich Preussischen Expedition nach Turfan in Ost-Turkistan Arhivirano 2016-12-04 na Wayback Machine.. Berlin: Dietrich Reimer (Ernst Vohsen), im Auftrage der Gernalverwaltung der Königlichen Museen aus Mitteln des Baessler-Institutes, p. 28. (Accessed 3 September 2016).
  12. ↑ James A. Millward (2007). Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang. Columbia University Press. str. 69ff. ISBN 978-0-231-13924-3.
  13. ↑ Gibb, Hamilton Alexander Rosskeen; Lewis, Bernard; Kramers, Johannes Hendrik; Pellat, Charles; Schacht, Joseph (1998). The Encyclopaedia of Islam. Brill. str. 677.
  14. ↑ Hopkirk, Peter (2001). Foreign Devils on the Silk Road: The Search for the Lost Treasures of Central Asia. Oxford University Press. str. 118. ISBN 978-0192802118.
  15. ↑ von Le Coq, Albert. (1913). Chotscho: Facsimile-Wiedergaben der Wichtigeren Funde der Ersten Königlich Preussischen Expedition nach Turfan in Ost-Turkistan Arhivirano 2016-12-04 na Wayback Machine.. Berlin: Dietrich Reimer (Ernst Vohsen), im Auftrage der Gernalverwaltung der Königlichen Museen aus Mitteln des Baessler-Institutes, Tafel 19 Arhivirano 2017-05-25 na Wayback Machine.. (Accessed 3 September 2016).

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Chotscho : vol.1
  • Altbuddhistische Kultstätten in Chinesisch-Turkistan : vol.1
  • Kitsudo, Koichi (2013). "Historical Significance of Bezeklik cave 20 in the Uyghur Buddhism" in Buddhism and Art in Turfan: From the Perspective of Uyghur Buddhism: Buddhist Culture along the Silk Road: Gandhåra, Kucha, and Turfan, Section II. Kyoto: 141-168 (texts in English and Japanese).
  • Polichetti, Massimiliano A.. 1999. “A Short Consideration Regarding Christian Elements in a Ninth Century Buddhist Wall-fainting from Bezeklik”. The Tibet Journal 24 (2). Library of Tibetan Works and Archives: 101–7. https://www.jstor.org/stable/43302426.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jame Bezeklik.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jame_Bezeklik&oldid=6106803«