Istroromunščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Istroromunščina
rumârește, vlășește
Materni jezikHrvaška
PodročjeIstra
EtničnostIstroromuni
Št. maternih
govorcev
300 (2007)[1]
Drugi jezik: 1.100 (2007)[1]
Zgodnejše oblike
Jezikovne oznake
ISO 639-3ruo
Glottologistr1245
ELPIstro Romanian
Linguasphere51-AAD-a (varieties: 51-AAD-aa to -ab)
{{{mapalt2}}}
Istroromunščina je po UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov resno ogrožena.

Istroromunščina (rumârește, vlășește) je vzhodnoromanski jezik, ki se govori v nekaj vaseh in zaselkih v Istri na Hrvaškem. Govorci istroromunščine se imenujejo Rumeri, pa so znani tudi kot Vlahi, Rumuni ali Ćići. Ker je njegovih govorcev po ocenah manj kot 500, je v UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov uvrščen med resno ogrožene jezike.[4] Nekateri romunski jezikoslovci istroromunščino obravnavajo kot posebno narečje romunščine.[5]

Nekatere izposojenke kažejo, da so Istroromuni pred prihodom v Istro nekaj časa živeli na dalmatinski obali v bližini Dinare in Velebita.[6] Pred 20. stoletjem se je istroromunščina govorila v širšem delu severovzhodne Istre na območju Čičarije. Istroromune danes sestavljata dve skupini: Ćići v okolici Žejan na severni strani Učke in Vlahi v okolici Šušnjevice na južni strani Učke. Jezik je v obeh skupinah enak, do razlik pa prihaja v izposojenkah. Nekaj sto maternih govorcev živi tudi v Združenih državah Amerike - ne le v Queensu v New Yorku (kot so nekateri zmotno menili[7]), temveč tudi drugod po New Yorku, in v zveznih državah New Jersey, Connecticut in Kaliforniji. Druge diaspore so tudi v Italiji, v Kanadi, na Švedskem in v Avstraliji.

Čeprav je istroromunščina romanski jezik, ima veliko vplivov drugih jezikov. Po analizi iz leta 2005 50 odstotkov istroromunskih besed prihaja iz srbohrvaščine, 16 odstotkov iz srbohrvaščine ali slovenščine, 3 odstotke iz slovenščine, 4,7 odstotke iz italijanščine/venetščine, 3,5 odstotka iz stare cerkvene slovanščine in le 25 odstotkov iz latinščine.[8] Druga študija iz leta 2009 kaže, da je 647 besed podedovanih iz latinščine (v primerjavi s približno 2000 podedovanimi latinskimi besedami v večini romanskih jezikov), 25 besed pa je substratnih, kar je veliko manj v primerjavi z dakoromunščino, ki je ohranila 89 substratnih besed. Tovrstne razmere so značilne za izolirane jezike/dialekte z manjšim številom govorcev.[9] Navkljub temu je istroromunščina uspela ohraniti nekaj latinskih besed, ki jih v drugih vzhodnoromanskih jezikih ni: gåbu, 'rumeni' (galbus; v romunščini tudi galben), ånča, 'tu', oča, iențå, iuva, 'kjer'.[10]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Interna klasifikacija vzhodnoromanskih jezikov, ki jih je predstavil Petrucci (1999),[2] predlaga delitev na severno in južno vejo, pri čemer se severna veja razdeli na istroromanščino in daško romunščino. Nasprotno klasifikacija, predstavljena v Glottologu v4.8, predlaga delitev na aromunščino in severno romunščino, ki se nadalje deli na istrsko in vzhodno romunščino, iz katere naj bi izhajali daška romunščina in meglena romunščina.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Istroromunščina v Ethnologue (23. izd., 2020) Zaprti dostop
  2. ↑ Petrucci 1999, str. 4.
  3. ↑ Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin; Bank, Sebastian (10. julij 2023). »Glottolog 4.8 - Eastern Romance«. Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. doi:10.5281/zenodo.7398962. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  4. ↑ Salminen, Tapani (1999). »Endangered Languages in Europe: Indexes«. www.helsinki.fi. Pridobljeno 24. novembra 2018.
  5. ↑ »Romanian Language«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 24. novembra 2018.
  6. ↑ Filipi, Goran (2002). Istrorumunjski lingvistički atlas/Atlasul lingvistic istroromân/Atlante linguistico istroromeno. Pula: Znanstvena zadruga Mediteran. str. 52.
  7. ↑ Roberts, Sam (29. april 2010). »The Lost Languages, Found in New York«. The New York Times. Pridobljeno 24. novembra 2018.
  8. ↑ Cantemir, Maria (2020). Phonological Analysis of the Southern Dialect of Istro-Romanian/Vlashki as Compared to Daco-Romanian (diplomska naloga). Ohio State University. str. 1–64. hdl:1811/92144.
  9. ↑ Berciu-Drăghicescu, Adina (coord.), Frățilă, Vasile (2012). Aromâni, Meglenoromâni și Istroromâni: Aspecte identitare și culturale, capitolul Dialectul istroromân.Privire generală [Aromanian, Megleno-Romanians, and Istro-Romanians: Aspects of Identity and Culture, chapter Istro-Romanian dialect.General View]. Editura Universității din București. str. 672 to 679. ISBN 978-606-16-0148-6.
  10. ↑ Berciu-Drăghicescu, Adina (coord.), Frățilă, Vasile (2012). Aromâni, Meglenoromâni și Istroromâni: Aspecte identitare și culturale, capitolul Dialectul istroromân.Privire generală [Aromanian, Megleno-Romanians, and Istro-Romanians: Aspects of Identity and Culture, chapter Istro-Romanian dialect.General View]. Editura Universității din București. str. 674. ISBN 978-606-16-0148-6.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Istroromunščina&oldid=6194591«