Hemoglobinurija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Hemoglobinurija | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
 Zgradba hemoglobina |
|
| MKB-10 | R82.3 |
| MKB-9 | 283.2, 791.2 |
| DiseasesDB | 19635 |
| MeSH | D006456 |
Hemoglobinurija pomeni prisotnost hemoglobina (beljakovine, ki po telesu prenaša kisik) v seču[1] v nenormalno visoki koncentraciji. Pogosto je vzrok hemolitična anemija, oblika slabokrvnosti, pri kateri pospešeno razpadajo rdeče krvničke in se zato v krvno plazmo sproščajo velike količine prostega hemoglobina. Presežni hemoglobin se filtrira skozi ledvice in se sprošča v seč ter ga rdeče obarva.
Vendar lahko rdeče obarvanje seča poleg hemoglobina povzroči tudi prisotnost drugih delcev oziroma snovi (rdeče krvničke, mioglobin, porfirini, nekatera zdravila: levodopa, rifampin ...).[2]
Vzroki [uredi]
- akutni glomerulonefritis
- opekline
- ledvični rak
- malarija
- paroksizmalna nočna hemoglobinurija
- hemolitično-uremični sindrom (HUS)
- pielonefritis
- srpastocelična anemija
- transfuzijska reakcija
- trombotična trombocitopenična purpura (TTP)
- tuberkuloza sečil
- telesni napor
- akutna zastrupitev s svincem
Zapleti [uredi]
Hemoglobinurija lahko vodi k akutni tubularni nekrozi, ki je pogost vzrok smrti pri bolnikih z veliko poškodbami na oddelkih intenzivne nege.
Viri [uredi]
- ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hemoglobinurija Medicinski e-slovar, vpogled: 6. 3. 2011.
- ^ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 1930.
