Hemiceluloza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hemiceluloza predstavlja 25 do 30% lesne mase. Količina hemiceluloze v lesu variira tako med listavci in iglavci kot tudi med drevesnimi vrstami. Hemiceluloze so razmeroma kratki in razvejani homo- in heteropolimeri. Sestavljajo jo različni sladkorji (D-glukoza, D-manoza, D-galaktoza, D-ksiloza, L-arabinoza in L-ramnoza) in uronska kislina. Monomeri so povezani z 1-3, 1-6 ali 1-4 glikozidnimi vezmi. Stopnja polimerizacije je od 150 do 200 sladkornih enot.

Hemiceluloza se od celuloze razlikuje po tem, da ima v stranskih verigah sladkorje, sladkorne kisline in acetilne estre. Posledica teh stranskih skupin je nekristaliničnost ali nizka stopnja kristaliničnosti hemiceluloze. Značilno je, da razmeroma zlahka hidrolizirajo v osnovne monomere. Ugotovljeno je bilo, da hemiceluloza, v povezavi s celulozo, vpliva na organizacijo lignina.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lebo, Stuart E. Jr.; Gargulak, Jerry D. and McNally, Timothy J. (2001). »Lignin«. Kirk‑Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. John Wiley & Sons. Retrieved 2007-10-14.
  • Črtomir Tavzes. Proučevanje encimskih in neencimskih procesov razgradnje lesa. Doktorska Disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2003