Heber Doust Curtis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Heber Doust Curtis
Rojstvo 27. junij 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Q952097?
Smrt 9. januar 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (69 let)
Q485172?
Državljanstvo US flag 48 stars.svg ZDA
Poklic astronom

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Curtis je leta 1902 doktoriral iz astronomije na Univerzi Virginije. Pred študijem se je veliko ukvarjal s klasičnimi jeziki in jih v šolskem letu 1893/94 celo poučeval na srednji šoli. Deloval je na Observatoriju Lick in bil predstojnik Observatorija Allegheny.

Leta 1920 se je razvila slavna »Velika razprava« med Shapleyem in Curtisom o naravi meglic in galaksij ter velikosti Vesolja. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave galaksije in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje v letih 1922 in 1923 Hubble z 2540 mm zrcalnim daljnogledom na Mt. Wilsonu. Leta 1918 je Curtis prvi opazil nenavaden curek, ki se širi iz središča eliptične galaksije M 87. Danes ga pojasnimo z zelo masivno črno luknjo v njenem središču z maso 3 milijarde Sončevih mas. Središče so opazovali z interferometroma VLA in VLBA in se mu približali na samo 1/10 svetlobnega leta.