Golaž, reka in mostovi

Golaž, reka in mostovi
	Naslovnica dela
Avtor	Tone Partljič
Država	Slovenija
Jezik	Slovenščina
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	kratka proza
Založnik	Založba Pisanica
Datum izida	2003
Vrsta medija	tisk (trda vezava)
Št. strani	172
ISBN	961-6307-28-2
OCLC	446654907
COBISS	125975552
UDK	821.163.6-32
Predmetne oznake	Štajerska, Maribor, politična satira, kratka proza

Golaž, reka in mostovi je delo izpod peresa slovenskega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča označeno kot kratka proza, po njegovih besedah pa kvazipotopis, izšel leta 2003 v Ljubljani pri založbi Pisanica. Začenja se s tremi avtorjevimi posvetili in zahvalami, nadaljuje s petimi sklopi, ki s svojimi imeni obenem označujejo dogajalne kraje in vsebujejo po več krajših kvazipoglavij, ki se med besedilom večkrat pojavijo zgolj kot poudarjena beseda ali besedna zveza in največkrat ne zmotijo ali prekinejo toka pripovedi, zaključi pa se s tako imenovanimi Dodatnimi pismi, ki vključujejo pismo, ki ga je avtorju poslal glavni junak po vrnitvi v domovino ter avtorjev odgovor. V dveh dneh nam skozi oči mladega Avstralca slovenskega rodu ter skozi svoje oči predstavi zgodovino in znamenitosti Maribora in Dupleka. V zgodbi srečamo tudi marsikatero resnično osebo s slovenske kulturne, politične in športne scene, celotna pripoved pa vsebuje primerno satirično noto.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

ŽUPANOV SPLAV

Prvi sklop knjige nosi naslov Županov splav, saj se skoraj v celoti dogaja na istoimenskem dogodku, ki ga vsako leto za izbrane goste organizira mariborski župan v času festivala Lent. Pisatelj se ga na povabilo udeleži v spremstvu Radivoja, sina slovenskih staršev,rojenih Štajercev, ki živijo v Avstraliji. Fant je pri svojih 25 letih prvič v Sloveniji, zato ga zanima vse in še več, želi si zapisati in posneti čim več zanimivega o Sloveniji ter o svojih doživetjih po vrnitvi poročati ostalim izseljencem preko radia. Tekom pripovedi spremljamo prihode uglednih gostov, vsakemu izmed njih je posvečeno krajše poglavje z imenom in priimkom, njihove zbadljivke in poklone dobrodošlice ter prvo srečanje mladega slovensko-avstralskega novinarja z velikimi imeni iz slovenskih političnih in kulturnih krogov.

NA DRAVI IN LENTU

Sedaj, ko so na splavu prisotni vsi povabljeni, razen dveh, ki sta prizorišče predčasno protestno zapustila, je splav pripravljen na letošnjo plovbo. Med plovbo Radivoj poskusi Štajersko kislo župo, spozna Dupleško mornarico, doživi še en prepir med povabljenci, poskuša razumeti rivalstvo med Mariborom in Ljubljano, izve marsikaj novega o mestu samem, … Plovba se zaključi s pristankom na Lentu, kjer se po splavarskem krstu in županovem govoru povabljenci počasi izkrcajo in porazgubijo v množici na bregu. S pisateljem se podata na krajši obhod, med katerim srečata še nekaj znanih Slovencev in si ogledata najstarejšo trto na svetu.

MESTO PONOČI

Krajši obhod, na katerega sta se namenila pisatelj in Rado se je nehote nekoliko podaljšal in nad mesto se je že spustila noč. Pisatelj si prizadeva, da bi čim prej odšla domov in se spočila za prihodnji dan raziskovanja Dupleka, a mladi novinar je tako radoveden, da se vstavlja na vsakem koraku. Najprej spremita do škofije škofa Vekoslava Grmiča in z njim predelata nekaj slovenske cerkvene zgodovine, ogledata si Gosposko ulico, Ezl Eck, Maistrov trg in njegov kip. Končno v taksiju že na poti domov pa z voznikom razpravljata še o Titovem mostu.

DVORŽAKOVA 10

Naslednji dogajalni kraj in s tem sklop v knjigi je pisateljevo stanovanje, kjer ju pričakata žena Milka in vnukinjin pes Miško. Po polnočnem prigrizku se razvije pogovor o slovenskem odnosu do kulturne dediščine, razvalinah na Lentu in ne nazadnje tudi o Mišku. Rado pisatelja poprosi za nekaj knjig, kjer bi lahko prebral še kaj več o vsem, kar je danes videl in tistem, česar še ni. Pisatelj mu naloži precejšen kup literature in se odpravi k zasluženemu počitku.

DUPLEK

Drugo jutro se dvojica odpravi še v Duplek, rojstni kraj Radivojevih staršev, kjer praznujejo krajevni praznik - Dupleško nedeljo. Še preden dodobra prispeta že srečujeta različne znane obraze. Udeležita se maše, ponovno srečata gospoda Ribiča,župana občine Duplek ter poslanca gospoda Kanglerja, ki sta bila včeraj prav tako na Županovem splavu. Razčistita tudi obliko zapisa pisateljevega priimka (Partlíč ali Pártljič), rečeta še nekaj o dupleški mornarici in tamkajšnji politiki, nato pa Radivoj sreča sorodnike, pri katerih se za dan ustavi preden se poda na nadaljnje odkrivanje lepot domače dežele, pisatelj pa se zadovoljno vrne domov in zaključi pripoved.