Giuliano Amato

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Giuliano Amato
Portret
RojstvoGiuliano Amato
13. maj 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][3] (85 let)
Torino
Državljanstvo Kraljevina Italija
 Italija
Poklicpolitik, pravoznanec, sodnik, univerzitetni učitelj
PodpisPodpis

Giuliano Amato [džuliàno amáto], italijanski politik, * 13. maj 1938, Torino.

Leta 1958 se je včlanil v Socialistično stranko Italije. V letih 1987−1989 je bil finančni minister, 1992-1993 predsednik vlade, 1998-2000 minister za institucionalne reforme in zakladni minister. Od aprila 2000 do maja 2001 je bil ponovno predsednik italijanske vlade.

V pokoju je 2023 ponovno sprožil vprašanje odgovornosti za sestrelitev italijanskega potniškega letala v 70. letih nad Tirensko morjem med vajami letalstva držav NATO pakta.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Senat Italijanske republike
Predhodnik: 
Ottaviano Del Turco
Senator za Grosseto
2001–2006
Volilna enota ukinjena
Položaji v vladnih službah
Predhodnik: 
Giovanni Goria
Minister zakladnice
1987–1989
Naslednik: 
Guido Carli
Predhodnik: 
Arnaldo Forlani
Podpredsednik Republike Italije
1987–1988
Naslednik: 
Gianni De Michelis
Predhodnik: 
Franco Bassanini
Minister za institucionalne reforme
1998–1999
Naslednik: 
Antonio Maccanico
Predhodnik: 
Carlo Azeglio Ciampi
Minister za zakladništvo, proračun in
gospodarsko načrtovanje

1999–2000
Naslednik: 
Vincenzo Visco
Predhodnik: 
Ortensio Zecchino
Minister of Universities
Acting

2001
Naslednik: 
Letizia Moratti
Predhodnik: 
Giuseppe Pisanu
Minister za notranje zadeve
2006–2008
Naslednik: 
Roberto Maroni
Politične funkcije
Predhodnik: 
Giulio Andreotti
Ministrski predsednik Italijanske republike
1992–1993
Naslednik: 
Carlo Azeglio Ciampi
Predhodnik: 
Massimo D'Alema
Ministrski predsednik Italijanske republike
2000–2001
Naslednik: 
Silvio Berlusconi
Funkcije na pravnem področju
Predhodnik: 
Franco Gallo
Sodnik na ustavnem sodišču
2013–danes
Trenutni nosilec naziva


  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  3. Munzinger Personen